12.4 C
Ljubljana
sobota, 20 aprila, 2024

Predsednik SDS Janez Janša: Prihaja vlada z nadkoalicijsko stranko in koordinatorjem vlade

Ne sestavljate manjšinske vlade, sestavljate vlado šestih strank, v kateri ima ena stranka poseben status, samo ta status ni opozicijski, ampak je nadkoalicijski.

Poslanke in poslanci na današnji izredni seji državnega zbora potrjujejo kandidate za ministre 13. slovenske vlade, ki jo bo vodil Marjan Šarec. V poslanski skupini SDS listi kandidatov nasprotujemo, stališče pa je podal predsednik SDS Janez Janša.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziram, objavljamo v nadaljevanju.

JANEZ JANŠA: Spoštovani gospod predsednik vlade, spoštovani gospod koordinator vlade, ki ga sicer ne vidim, spoštovani kolegice in kolegi! Pozdrav na začetku namenjam vsem tistim, ki danes v tej dvorani niso pa so imeli ključno besedo pri sestavi te vlade, o kateri bomo danes formalno odločali. Verjamem pa, da to dogajanje danes skrbno spremljajo, zato ta pozdrav velja tudi njim.

Preden nekaj rečem o vsebinskem smislu, o tem, kar so kandidati in kandidatke za to vlado povedali na teh predstavitvah in kar je zapisano v koalicijski pogodbi, mogoče nekaj besed na začetku o sprenevedanju, ki smo mu priča v zadnjih dneh, ko nekateri predsedniki vladnih strank razlagajo, kako so to vlado sestavili zato, ker jaz nisem želel prevzeti mandata oziroma ker si ga nisem upal. Jaz sem vse stranke povabil k pogovorom o tem, ali je možno sestaviti koalicijo. In od strank, ki danes predlagajo to vlado, sem pač dobil negativne odgovore. Tudi od predsednika tiste stranke, ki sedaj pravi, da bi se pa mogoče pogovarjal. Pogovarjala sva se pa mi je dejal, da bo pač najprej poskusil sestaviti koalicijo z drugouvrščenim na volitvah, če pa to ne bo šlo pa se mogoče lahko pogovarjamo. In takšni odgovori, tudi pisni, lahko vam jih pokažem, so prišli tudi od vseh ostalih strank tega šestorčka, razen od Liste Marjana Šarca, kjer pa, ne vem sicer, kako je to v skladu s politično kulturo, nismo dobili niti odgovora. Večina teh odgovorov je bilo takšnih, da pač se pogajajo v neki drugi koaliciji, če tista ne bo uspešna, so se pripravljeni pogajati tudi o kakšni drugi. Očitno so, seveda, ta pogajanja tako ali drugače uspešna, sedaj koliko bo od tega imela država, bomo še videli.

In danes smo pač pred tem drugim korakom, pri formalnem glasovanju o vladi. Kakšnega posebnega vznemirjenja v zvezi s tem ni, niti v javnosti, razen v enem delu, v osrednjih medijih je to tretja ali četrta novica v zadnjih dneh, vse ostalo je v ospredju, deloma zaradi razlogov, o katerih bom govoril kasneje, deloma pa zaradi tega, ker je pač pred nami neko dogajanje, ki ga že poznamo. Nek drug polčas nekega dogajanja, pred nami je neka reciklaža tega, kar smo spremljali zadnja štiri leta, in več ali manj to ravno ne vznemirja preveč nikogar, razen v enem delu.

Če gremo na vsebino, vidimo, da je to, kar je zapisano v koalicijski pogodbi, v veliki meri neka rutina. Sedaj, katerakoli vlada bi v teh časih predstavljala nek svoj program ali pa resorni program po posameznih področjih, bi pač napisala neke stvari, ki so očitne in če bi glasovali o posameznih stavkih, verjetno bi tudi naša poslanska skupina podprla 80 % tega, kar je zapisano. In to ne bi bilo bistveno drugače, če bi katera druga vlada to sestavljala. Tisto, kar skrbi v zvezi s tem, kar je bilo predstavljeno na hearingih in kar je zapisano v tej koalicijski pogodbi, pa so začimbe, ki so dodane tem tekstom oziroma tej jedi, in tisto, česar ni, se pravi, manko, tisto, česar ni, pa bi moralo biti, glede na to, kakšen čas živimo in kakšen čas je pred nami.

Ampak, če hočete nek dokaz za reciklažo, primerjajte to, kar je v tej koalicijski pogodbi napisano o zdravstvu, s tem, kar je bilo napisano v koalicijski pogodbi iz leta 2014. Kljub temu da je stranka, ki je vodila vlado doslej, na teh soočenjih pred volitvami zatrjevala, da je bilo uresničenih štiri petine od tega, kar so si zadali – štirje reformni zakoni od petih in tako naprej –, danes najdete v koalicijski pogodbi natančno iste stavke. Mislim, zelo zanimivo, kako se bo zdaj še enkrat uresničevalo tisto, kar je bilo že vse uresničeno. Podobno reciklažo najdete tudi marsikje drugje.

Tisto, kar skrbi in zaradi česar je velik del slovenske javnosti bil na nogah, pa se je potem to za dimno zaveso, od Šiška do raznoraznih inovacij za preusmerjanje javnega mnenja, skušalo zakriti, je pa ta začimba. V tej začimbi mi vidimo neko znano filozofijo zla, ki je stara 170 let, izhaja iz nekega dokumenta, v katerem piše, da bo možno ustvariti idealno družbo, kjer bomo vsi enaki, tako, da se razgradi narod, družina, vera, zasebna lastnina in zasebno šolstvo. In iz teh dodatkov h koalicijski pogodbi sekajo natančno ti cilji in so tudi natančno enako obrazloženi, tudi v tistem dokumentu izpred 170 let piše, da bo šlo za osvoboditev človeka. Približno enake fraze se v teh začimbah uporabljajo tukaj.

Starejši Slovenci pravijo: »Kadar smo slišali kakega komisarja govoriti o tem, da nas bo osvobodil, smo začeli skrivati imetje pa pisati oporoke.« To je pa tisto, kar ljudi skrbi. To je tisto, kar je spodbudilo večji odpor v slovenskem gospodarstvu, med najbolj kreativnim delom naroda, kot pa zgolj nek stavek o tem, da bodo davki višji. Ker ljudje imajo spomin in če greste po slovenskem podeželju, boste srečali ljudi, ki pravijo: »Še zdaj nam niso vrnili tistih parih hektarjev, ki so nam jih vzeli po drugi svetovni vojni, pa že spet beremo o nacionalizaciji.« Seveda, kot je nekdo tudi napisal, nekdo od poslancev, ki danes sedijo tukaj, tega ne bo možno uresničiti čez noč, tudi ne v enem mandatu, pomembno pa je, da naredimo nekaj korakov. No, in v teh začimbah nekaj teh prvih korakov vidimo in prepozna jih tudi velik del javnosti. Jaz sem trdno prepričan, da niti veliko teh, ki bodo sestavljali to koalicijo in bodo tam odločali, pa tudi veliko vas, ki ste v teh strankah in sedite danes tukaj, tega ne podpirate. Skrbi pa tisti velik del, ki to vseeno podpira, in se bojim, da je glede na te odzive, ki smo jih lahko spremljali v zadnjih tednih, to že blizu večine, ne v tem parlamentu, ampak v vladni koaliciji.

Glede na čas, ki je pred nami, je še ključen problem teh dokumentov naslednji. Mi se delamo, da ste to podpisali resno in z resnimi nameni. Smo bili sicer v nekih dvomih zadnje dni, ko so predstavniki vladnih strank govorili, »saj, počakajmo, da bo vlada, saj nekaj smo podpisali, ampak tega ne jemati tako resno …« Mirilo se je gospodarstvo češ, »nobena juha se ne poje tako kot je vroča.« Torej vprašanje, ki je bilo na mestu je, ali to, kar so kandidatke in kandidati za vlado govorili na predstavitvah drži ali ne drži? Ali je to, kar ste zapisali v koalicijsko pogodbo in protokol oziroma sporazum o sodelovanju z nadvladno stranko drži ali ne drži? Je to nekaj, bom rekel, nek seznam za javnost, kjer lahko vedno rečeš, nekaj bom vzel, nekaj ne bom, če kdo kaj kritizira, reče, saj tega ne bom naredil, ali je to nekaj resnega. Na osnovi odgovora, da to ni resno, se pač ne da razpravljati, ker je potem vse poljubno in neoprijemljivo in lahko grem takoj dol izza te govornice, zato se mi delamo, da je to, kar ste zapisali, mišljeno resno. In kot že rečeno, resno je verjetno mišljeno tudi tisto, kar ni zapisano, se pravi, tega se ne zavedamo, ne nameravamo uresničevati ali pa mislimo, da ni potrebno uresničevati. Veliko je tega.

KLJUČNI PROBLEMI, KI JIH KOALICIJSKA POGODBA NE REŠUJE

Omenil bi zgolj štiri ključne stvari. Poglejte, Slovenija ima deveto najstarejše prebivalstvo na svetu, ne v Evropi, v svetu in demografija je naš strateški problem. Če preberete koalicijsko pogodbo, vidite tukaj samo na dveh mestih, da se dotikajo tega, eno mesto je tam, kjer se govori o pokojninah in kjer se že vdamo, češ Slovenija se stara, postarali se bomo, vse manj nas bo, zato je treba izvesti reforme, dvigniti starostno mejo za upokojitve, itd. Zdaj jaz ne vem, če je to edina rešitev, pa tudi dolgoročno je to napačna strategija, ker enkrat bo tega konec. Ljudje ne moremo delati do stotega leta glede na biološko zasnovo. Manjka pa tisto, kar bi povzročilo, da to demografsko sliko izboljšujemo pač po naravni poti. Tukaj je par stavkov pri družinski politiki, kjer je pa vse koncentrirano na to, da je treba pojem družine razširiti in pod družino smatrati vse živo. In pri migracijah je napisano in to je pa tisto, kjer je pač velik vprašaj nad vso to zadevo, da bo vlada izdelala migracijsko strategijo. Ne kakšno, ne kako, ne kaj, pač ne vem. Očitno se bo čakalo na Evropo tukaj. Torej odgovora na enega od ključnih strateških problemov Slovenije, države, družbe, če hočete, v tej koalicijski pogodbi ni.

Drugi tak manko je spopad z enim od ključnih problemov, ki ni samo problem gospodarstva, pa bom rekel bolj podjetnega dela naroda, ampak vsakega državljana in državljanke, to je birokracija. Mi smo imeli v prejšnjem mandatu na našo pobudo eno zelo odmevno izredno sejo, kjer smo govorili o zmanjšanju birokratskih ovir in tam je bilo prvič javno predstavljena tudi neka šokantna statistika, ki kaže, da v tej državi velja več kot 20.000 zakonov in drugih predpisov na državni ravni. Ni pravnika, ni genija, ki bi se znašel v tem birokratskem močvirju. Predsednik vlade je pred volitvami veliko govoril o tem, da je treba to močvirje zmanjšati. V koalicijski pogodbi, poglejte, nič takšnega ni. Tam najdete stavke o e-upravi, o postopkih, ki bodo poenostavili življenje in gospodarstvo državljanov, ki že tečejo. Naj nekdo tisto še enkrat prebere, katera od teh stvari se danes že dogaja, če greste kaj na upravno enoto, jih ni treba ponovno uvajati. Problem je pa dušenje ljudi s temi predpisi in tukaj ni nikakršnega v koalicijski pogodbi v nasprotju s tem, kar se je govorilo v sami kampanji, ni nikakršne ambicije, da se to na nek način, da se vsaj spopademo s tem problemom, ki je v zadnjih štirih letih še krepko narasel, ni nobene zaveze, da se bodo odpravili nepotrebni predpisi.

Tudi prej, v tej, bom rekel, zgodovinsko kratki predstavitvi, je predsednik vlade govoril o tem, kako je to problem in tako naprej, ampak v koalicijski pogodbi, zavedanju tega problema ni. In tukaj, bom rekel iz mojih lastnih izkušenj, lahko rečem, da je to za vsako vlado izjemno težek napor, izjemno težak cilj in da smo bili tudi v naši vladi samo delno uspešni s tem, se vsaj to ni širilo. Zmanjševati birokracijo za vlado pomeni isto kot za voznika, ki vozi avto, da bi popravljal avto med vožnjo. Je izjemno zahtevno, včasih nemogoče, predvsem pa nevarno. Če pa še ambicije ni, da se tukaj nekaj naredi, vsaj, da se problem ne povečuje, glejte to je pa potem, kot je rekel nekdo, reši se, kdor se more iz tega birokratskega pekla.

Zdaj tretji manko, ki verjetno najbolj izstopa iz tega dokumenta, če ga nekdo resno prebere, je neka brezciljnost, neki področni ukrepi po resorjih in tako naprej, da bi pa pač koalicija predstavila neko vizijo tega, kako si predstavlja Slovenijo po štirih leta tega mandata, niti fraz v to smer ne najdemo. Tudi ne vem, zdaj, če bo. Vsaka koalicija si zastavi nek program za štiri leta. Zdaj, imeli smo trikrat predčasne volitve, tudi četrtič jih bomo imeli, ampak vseeno, v ambicijah bi se morala vseeno izražati neka časovnica in, recimo, v teh štirih letih bo Slovenija tudi vodila Evropsko unijo oziroma svet Evropske unije. V koalicijski pogodbi je o tem en sam stavek, piše, da se bomo pripravili na to. Ni nobene prioritete, to je priložnost za državo, še posebej, če ima že neke izkušnje, če drugič to počneš, ampak to priložnost lahko izkoristiš, če se na to pripraviš. Mi smo se na tisto predsedovanje pripravljali od decembra leta 2004 za prvo polovico leta 2008 pa je bilo še težko. Tukaj ni nikakršne ambicije, pač vzeto je to kot neka obveznost, ne pa kot priložnost. Moram reči, da preden spravite skozi evropsko proceduro določene stvari in hočete potem krono uspeha postaviti ravno v času predsedovanja, ko je to tudi opazno in ko tudi lažje kaj spraviš dokončno čez, je treba začeti leta in leta prej. To tisti, ki pač boste v tej reciklirani vladi in z izkušnjami od prej, to natančno veste. Torej, če bi tukaj enostavno postavili vprašanje, mogoče bo predsednik vlade odgovoril nanj v zaključku, kako si ta koalicija, ki želi danes dobiti glavno orodje za uresničevanje svojega programa, se pravi vlado, vrh izvršilne oblasti, predstavljajo Slovenijo po štiri letih, poglejte, do slej tega odgovora še nismo slišali, upam, da ga še bomo danes.

No, in četrti opazen manko na prvi pogled je popolna brezambicioznost spopada z sistemsko korupcijo, ki je v Sloveniji, bom rekel, problem kot v redko kateri državi, še posebej v treh segmentih – banke, »mainstream« mediji, represivni organi. Lahko o tem zelo veliko govorimo, nekaj več v nadaljevanju.

V KOALICIJSKI POGODBI NAJDEMO ŠTEVILNA PROTISLOVJA

Zdaj, v predstavitvah kandidatk in kandidatov za ministrska mesta in v koalicijski pogodbi je tudi polno protislovij. Od tega, da so nekateri kandidati rekli, da jih niti ne zanima dosti, kaj piše v koalicijski pogodbi, da so drugi predstavili stvari, ki jih tam ni ali pa so jih predstavili stvari, ki jih tam ni, ali pa so predstavili drugače, kot so v koalicijski pogodbi do parih zadev, ki bodejo v oči. Zelo izrazito. Recimo, v koalicijski pogodbi in v tem protokolu, podpisanem z nadkoalicijsko stranko je zaveza, da se bo povečala razpoložljivost stanovanj na trgu še posebej za mlade, razpoložljivost najemniških stanovanj in tako naprej. Hkrati je v koalicijski pogodbi zaveza, da se bo obdavčilo kapital na rente in tako naprej. Se pravi, tistega, ki daje stanovanje v najem, se bo dodatno obdavčilo. To verjetno ne bo povečalo števila najemniških stanovanj na trgu, predvsem bodo tisti ta davek prelili v najemnino in še posebej mladi in mlade družine bodo morali ta stanovanja plačevati več. Na ta način boste povečali dostopnost stanovanj.

Potem je veliko protislovje na področju zunanje politike. Govori se o uravnoteženi zunanji politiki. Se pravi, to v praksi pomeni, da misli zunanji minister enkrat iti v Moskvo pa enkrat v Washington, ali ne vem kaj. Prejšnji zunanji minister je šel trinajstkrat v Moskvo pa nikoli v Washington. To se pravi, bi bil to že velik napredek, če bi dobili tako ravnotežje. Poglejte, Slovenija je članica Evropske unije, je članica jedrnega dela Evropske unije, ker smo v Schengenu in v evro območju in smo članica Nata. Nismo članica carinske unije z Rusijo, Kazahstanom, Armenijo in še nekaterimi državami, nismo članica tega Shanghajskega sporazuma s Rusijo, Kitajsko in Mongolijo, ki imajo sedaj največje vojaške vaje po letu 1981 prejšnjega stoletja. Se pravi, je to malo, kako bi rekel, v nasprotju z vsem, kar piše v zunanjepolitičnih ali pa varnostnih strategijah, ki jih ta država ima. Še posebej pa je to v protislovju z ambicijo, ki je tudi zapisana v koalicijski pogodbi, da Slovenija mora ostati v jedru teh povezav, v jedru Evropske unije. To, oprostite, enostavno ne gre skupaj. Če slovenski novinarji tega ne opazijo in tega ne problematizirajo, je vseeno, ker to je edino, kar imajo oprijemljivega v zvezi z napovedjo, kakšna bo Slovenija pod to vlado, kakšen partner bo v zavezništvih in tako naprej.

Te stvari, še posebej ta del o zunanji politiki so tuja diplomatska predstavništva prevedla, šlo je to na naslove tistih, ki spremljajo dogajanje v Sloveniji v drugih državah in zadeva bo imela svoje posledice. Tako da to ni zgolj neka kaprica, ampak je to na koncu neposredno, ko gre za mnoge stvari, v škodo državi, potem pa kričite tam po studiih, zakaj nas ta in druga država ali pa ta in druga komisija ni podprla v nekem sporu s sosednjo državo in tako naprej. Jaz ne vem, zakaj bi neka država, ki plačuje 4 odstotke BDP tudi za našo varnost v Natu, podpirala državo članico, ki napiše v svoj program, da bo vodila uravnoteženo zunanjo politiko, isto do Moskve isto do Zahoda. Neke stvari so resno vzete, tam, kjer nas imajo, vsaj približno za neko resno državo.

To je sicer za zunanji svet nepomembno, ampak za nas je to zabavno, če beremo te vaše dokumente in protokole, piše »dobili smo skupaj večinsko zaupanje volivcev,« potem pa piše »in sedaj sestavljamo manjšinsko vlado«. Tisti, ki dobi večinsko zaupanje volivcev, tistemu ni treba sestavljati manjšinske vlade, torej nekaj tukaj enostavno ni v redu. Seveda ne sestavljate manjšinske vlade, sestavljate vlado šestih strank, kjer ima ena stranka poseben status, samo ta status ni opozicijski, ampak je nadkoalicijski. Če ne verjamete, vam bom prebral kaj ste zapisali v ta sporazum.

Zdaj, jaz verjamem, da so to koalicijsko pogodbo brali tudi predstavniki različnih združenj, interesnih, starostnih in drugih v slovenski družbi in da se je marsikdo vprašal, kaj kakšna stvar pomeni. Zdaj, predsednik vlade je prej v tem zgodovinsko kratkem uvodu rekel, da ne želi biti konkreten. Ta ambicija je zelo prisotna tudi v tem ključnem strateškem dokumentu te koalicije, nam praktično na vseh področjih. Recimo, jaz verjamem, da so vsa invalidska združenja z zanimanjem prebrala to koalicijsko pogodbo in, recimo, v tej koalicijski pogodbi piše, da se nasprotuje zavajanju ljudi s frazami, nekaj strani naprej pa piše pri invalidih »uredili bomo status invalidov«. Super, ampak vsakega invalida zanima, kako. »Uredili bomo status invalidov, gremo v Ameriko« – dobro, samo to je še premalo. Tega je polno. Sem pa to citiral zato, ker piše v tistih uvodnih delih, kako se z ljudmi manipulira, tako da se jim prodaja fraze.

KATERI LOBIJI SO SESTAVILI NOVO VLADO?

Na začetku sem pozdravil tudi tiste, ki so pomagali pri sestavi te vlade, pa jih danes tukaj ni. Seveda na vpliv različnih lobijev v ozadju, kjer so bili zelo aktivni, zato da se takšna struktura šestih strank vzpostavi in predlaga vlado. Jih je kar nekaj, naštel bom zgolj štiri. Zdaj, najbolj aktiven, vemo tudi zakaj, je bil lobi ali pa bomo rekli, da je bilo omrežje ljudi, ki je omogočilo, da je Iran opral v Sloveniji milijardo evrov črnega denarja za različne, tudi teroristične in druge namene. Temu lobiju mislim, da gre za lobi ali za neko omrežje, je uspelo spraviti ljudi neposredno v vrhove odločanja te koalicije.

Drugi tak vpliven lobi zelo vplivnih ljudi v Sloveniji je povezava ljudi, ki so s špekulacijami želeli zaslužiti pri izdaji raznih podrejenih obveznic, pa je potem ne naša, ampak vlada gospe Bratuškove to porezala, ko smo sanirali slovenske banke. Zdaj, v prejšnjem mandatu je prejšnja vlada skušala spraviti skozi nek zakon, ki se je zataknil zaradi tega, ker smo zahtevali, da se ti ljudje razkrijejo, ker so zdaj skriti za nekimi računi v Luksemburgu. Ker so bile volitve preblizu, oni se, seveda, niso želeli razkriti, krožijo različni seznami teh vplivnežev, je bil zakon umaknjen. Zdaj bo spet pripravljen in nekaj dni nazaj smo lahko v Bloombergu brali, kakšen je načrt za to, da se te milijone, stotine milijonov nekako pokasira nazaj in na prvem mestu je, seveda, zdaj bitka za to, kdo bo guverner Banke Slovenije in favorit, ki so ga praktično vse vladne stranke na pogovorih, razen ene ali dveh, pri predsedniku države podprle, favorit, ki ima za enkrat največ možnosti, je, bom rekel, direktni produkt tega lobija. Velik interes, bom rekel, več kot 100 milijonski interes, da se ta koalicija sestavi.

Tretji lobi, ki je tukaj zelo pomagal, je gradbeni lobi. Če boste prebrali koalicijsko pogodbo, kaj mislite, katera gospodarska panoga je edina opredeljena kot strateška v vaši koalicijski pogodbi? Samo gradbeništvo. Že v prejšnjem mandatu smo spremljali vstajenje tega gradbenega lobija, ki ga je kriza porezala okoli sage o drugem tiru, no, zdaj so te ambicije prerasle v najbolj strateško panogo za slovensko gospodarstvo. Nobena druga stvar, nobena druga gospodarska panoga ni opredeljena kot strateška, samo gradbeništvo, ki je pomembno, ni pa to stvar preživetja slovenskega gospodarstva. V istem času ste to zapisali, ko del koalicije naganja dejansko visoko tehnološka podjetja z zahtevanimi tujimi trgi iz države in se jih straši tako in drugače, zmerja, grozi z novimi davki in zmerja z davčnimi utajevalci. Gradbeništvo je pa strateška panoga.

Tukaj je še zdravstveno-nabavni lobi, ki je ponovno uspel v vlado spraviti svojega človeka na čelu zdravstvenega resorja, je bilo zelo zanimivo poslušati njegovo predstavitev, ker je popolnoma obrnil ploščo. Prej smo ga ves čas poslušali, ko je bil na čelu zavarovalnice, kako je denarja dovolj, samo prav bi ga bilo treba uporabiti, zdaj pa na enkrat denarja ni dovolj in bo treba še dodatnega dobiti, samo zato da se ne bi cene nekaterih zdravstvenih pripomočkov, ki so pri nas bistveno dražje kot v tujini, slučajno znižale. Tako da tukaj bo še veliko zabave.

PROTI KATERI KULTURI USTRAHOVANJA?

Kot rečeno na začetku, dogajanje v zadnjih dneh je v nasprotju s katerokoli primerjavo s podobnim časom v kakšni drugi državi, kjer se sestavlja vlado, v Sloveniji zaznamovalo vse kaj drugega kot sestavljanje te ekipe, ki jo boste danes formalno potrdili, večino tega časa to ni bila prva novica, prva novica je bil gospod Šiško pa aretacije pa izpustitev iz pripora pa spet aretacija zaradi neke maškarade, ki obstaja že leto in pol, ampak je bila ravno zdaj odkrita za to, da je to velika novica, ki zakrije mogoče nekatere zadeve, o katerih sem jaz prej govoril, ki bi sicer postale očitne.

No, v teh dneh je tudi kot bomba, mogoče zaradi istega razloga, dvomim v to, odjeknila odločitev Vrhovnega sodišča v primeru Novič. Človek, ki je bil tri leta in pol in še več nekako nedolžen v zaporu in zdaj se ugotovi, da je bilo kršeno vse živo. To omenjam zato, ker ste zapisali na začetku v to koalicijsko pogodbo, da se bo koalicija borila proti kulturi ustrahovanja. Poznate še kakšen hujši način ustrahovanja kot to, da se nekoga brez vsakršnih dokazov obsodi in to ob grobih izjavah prvega človeka te specializirane policije za morilca z nizkimi nagoni in tako naprej in se ga potem kljub očitnim kršitvam tem postopkom maltretira po treh letih in se ugotovi, da je bilo vse narobe, ugotovi se tisto, kar je bilo že prej vsem očitno, ki so to spremljali. Poznate še kakšen hujši način zastraševanja od tega? Mogoče Huda jama, tudi s tem se zadnje čase maha. Apeliram na to koalicijo, da se bori proti temu ustrahovanju. Čeprav iz tega, kar je napisano v poglavju policija, sodstvo in tako naprej v koalicijski pogodbi to ne izhaja, prej izhaja, da se bo to vse skupaj nadaljevalo.

LEVICA – NADKOALICIJSKA STRANKA

Ob koncu mogoče še glede na to, da je bil tudi predsednik vlade prej zelo splošen, nekaj splošnih stvari o mandatu, ki je pred nami, koaliciji, koalicijski pogodbi in temu, kaj lahko pričakujemo. Jaz sem si vzel nekaj časa in prebral koalicijsko pogodbo zelo podrobno in tudi te protokole, sporazum z Levico. In tukaj sprašujem predsednika vlade in vse ostale, ki verjamem, tega niste prebrali. Ali je kdo izračunal, koliko časa boste porabili za vse te koordinacije? V tem protokolu, koalicijski pogodbi imate predviden en silno zapleten postopek koordinacije za oblikovanje nekih predlogov, se pravi prej, preden sploh potem stvar pride v formalno proceduro. V tem imate še, bom rekel, dodatno koordinacijo predvideno z nadkoalicijsko stranko Levica. Ni pa časovnic zraven. Izračunajte, koliko mesecev boste porabili za to, da boste nek, bom rekel, partnerski projekt, kot ga imenujete, sploh spravili do procedure. Koalicija šestih strank, bom rekel, moje sožalje gospod Šarec, je itak sama po sebi nočna mora, kar boste kmalu videli, s to navlako, ki ste jo tukaj dali v smislu vsega tega koordiniranja pa to ne bo pilo vode. In to jaz govorim tudi kot državljan te države, ker ta vlada bo vseeno morala tudi sprejemati neke odločitve, za katere vsi upamo, da bodo dobre in boste dobili tudi našo podporo. Samo če boste to peljali po teh, bi rekel, kanalih, se bomo vsi postarali, preden boste sprejeli kakšen ukrep.

No, zakaj jaz govorim o tem, da ena stranka tukaj opredeljena kot nadkoalicijska. Poglejte, v tem protokolu ali sporazumu ste zapisali neke stvari, ki pač to dokazujejo. Sedaj sicer ta stranka trdi, da je opozicija. Mislim, saj, veste, obstaja tisti star pregovor, če neka žival laja kot pes, grize kot pes, hodi kot pes in maha z repom kot pes obstaja teoretična možnost, da ni pes, ampak običajno se izkaže, da pes to je. Sedaj pač, če neka stranka pravi, da bo podprla predsednika Vlade, proračun, zagotavljala absolutno večino na delovnih telesih Državnega zbora, ne bo podpirala interpelacij in tako naprej, ta stranka lahko sicer trdi, da je opozicija, ampak verjetno ni. Tudi ni koalicijska stranka, s tem se pa strinjam. To je nadkoalicijska stranka, ki si je ta status zagotovila v tem sporazumu, kjer piše najprej obveza, »Stranko Levico enako kot stranke, ki tvorijo manjšinsko vlado zavezujejo koalicijska pogodba.« Seveda, ta koalicijska pogodba, ki ste jo podpisali, zavezuje tudi stranko Levica, čeprav na podpisu te pogodbe te stranke ni bilo. Ste pa že prej z njo, še preden je bila ta pogodba podpisana, kar je tudi, bom rekel, »unikum« brez primere, podpisali sporazum z njo, kjer pa se ta stranka zavezuje, da bo spoštovala koalicijsko pogodbo. Se pravi, ne vem, kaj je potem to drugega?

No, in potem v 6. členu ste napisali: »odločanje na koordinaciji poteka s konsenzom, pri čemer so podpisniki enakopravni, ne glede na število poslank in poslancev v državnem zboru in odločitve se sprejemajo s soglasjem.« Bom rekel, izrazit medkoalicijski status. Potem imate v sporazumu 10. in 11. člen, ki je po mojem skromnem mnenju itak v nasprotju z zakonom o vladi, ker tukaj ta koordinacija nekje nalaga vladi in tako naprej, ki pač mora delati po ustavi in po zakonu o vladi, ampak to boste že razčistili. Tisto, kar govorijo, pač posebnem statusu nadkoalicijske stranke, je pa 13. člen, kjer piše: »Poslanci strank podpisnic tega sporazuma na sejah delovnih teles in sejah državnega zbora podpirajo predloge zakonov, predloge drugih aktov, predloge amandmajev ter kadrovske predloge in zagotavljajo absolutno večino pri glasovanjih.« Potem imate 15. člen, ki zavezuje poslance, da zagotavljajo sklepčnost in prisotnost na sejah delovnih teles. No, in potem imate ta stavek, ki pač determinira nadkoalicijski status ene stranke, kjer piše: »V izjemnih primerih, ko ni mogoče, če kakšen od poslancev koalicije ne more prisostvovati seji državnega zbora in niti ne najde zamenjave, mora koalicijski predstavnik o tem obvestiti poslansko skupino Levice.« Se pravi, vemo, komu se odgovarja. No, in potem imate še »final act«, 21. člen, kjer piše: »Če pride do kršitve določb tega sporazuma s strani kateregakoli podpisnika, se o tem obvesti predsednika vlade in koordinatorja Levice.« Ne predsednikov ostalih strank ali pa podpisnic. Se pravi, samo predsednik vlade in koordinator vlade sta tu tista dva, ki funkcionirata.

Od teh splošnih zadev mogoče še to. Prvič bo danes izvoljena vlada – po volitvah –, na čelu katere je stranka, ki ima v javnem mnenju podporo 10 % ali manj. Vladanje je naporen posel in običajno potem ta podpora začne počasi padati. Ampak doslej so vlado sestavljale stranke oziroma vodile stranke, ki so štartale, ko je vlada prisegala, z večjo podporo v javnosti, kot pa so jo dobile na volitvah. Zdaj se prvič dogaja, da to ni tako. Mogoče so tu kakšne čudežne paličice pri komu v žepu, da bo te trende čudežno obrnil, ampak za enkrat to nič ne kaže, kljub tem dimnim zavesam in silni pomoči osrednjih medijev.

Ena televizijskih hiš je celo objavila prispevek v tem smislu, ali je pomanjkanje izkušenj za vodenje ali pa sodelovanje v vladi prednost ali slabost. Jaz mislim, da če je to prednost ali pa če je to dilema, ne vem, zakaj potem, ko boste razpise objavljali za uradniška mesta, zakaj zahtevate pet let izkušenj, deset let vodstvenih izkušenj in tako naprej, če je to lahko prednost. Črtajte to. V gospodarstvu se, seveda, to ne bo nikoli zgodilo.

Naj zaključim. Mi, seveda, te vlade ne bomo podprli. Moram iskreno priznati, da smo na teh zaslišanjih opazili nekaj iskrenih namenov pri kandidatkah in kandidatih, da nekaj naredijo, in kar se tega tiče, bodo imeli našo podporo. Če pa potegnemo črto pod to, je pa vse skupaj precej uborno in tudi vsaj na štirih točkah zelo klientelistično. Zdaj, če ta preboj lobijev v izvršilno oblast ni bil dosežen ob soglasju predsednika vlade, ga bo zelo bolela glava, sicer bo pa vse v redu nekaj časa. Torej, nekako imam občutek, da pač spremljamo nek napor za reciklažo, z začimbo, ki bo vse skupaj napravila še slabše. In se mi zdi, da bomo v prihodnje spet poslušali to mantro o stabilnosti, kot smo jo zadnja štiri leta, ko je predsednik prejšnje vlade razglašal za ključen uspeh svoje ekipe to, da je bila stabilnost. Zdaj, kaj ima od takšne stabilnosti kdo, ki plačuje davke, pa si lahko sami izračunate.

Kljub vsemu temu bo poslanska skupina Slovenske demokratske stranke v tej dvorani, ko bo prihajalo do odločanja in usklajevanja, podpirala vse dobre predloge, ki jih boste prej vi uskladili med sabo in bodo vladni predlogi. Ne bomo pa podpirali tistih stvari, ki bodo med vami neusklajene in bo kdo iskal tu pač neko podaljšano umetno dihanje za preživetje te garniture, ki po našem mnenju pač ni dobra in kvalitetna. Pripravljeni smo pomagati tudi pri drugih stvareh, recimo zdaj, zamude so velike, ampak kljub temu je nekaj še možno nadoknaditi pri pogajanjih za čim boljši status Slovenije pri naslednjem sedemletnem evropskem proračunu. Obljubljamo pomoč pri reševanju zunanjepolitičnih problemov, v kolikor bo zaželena. Delamo se tudi, da so te najave iz koalicijske pogodbe in tudi sporazuma z nadkoalicijsko stranko iskrene. Ustavne spremembe v smislu poenostavljanja postopkov pri imenovanju vlade in na sploh oblikovanje izvršile oblasti, popravkov vsaj volilnega sistema, v kolikor bo tukaj volja na strani koalicije, smo pač pripravljeni konstruktivno sodelovati. Pričakujemo pa, seveda, tudi enak odnos s strani koalicije, se pravi, da bodo tudi naši dobri predlogi podprti oziroma ne bom rekel podprti, ampak presojeni po vsebini, ne pa zavrnjeni zato, ker jih bo predlagala opozicija. Moram reči, da je bilo to v prejšnjem mandatu pravilo.

V mandatu naše vlade 2004–2008 pa smo, recimo, za razliko od te slabe prakse, mandat 2014–2018 s takratno opozicijo uskladili 51 sistemskih zakonov, ki so bili potem enotno sprejeti. Se pravi, obstaja tudi dobra praksa. Zdaj, če boste tukaj želeli narediti korak naprej, morate pa spremeniti, seveda, 18. člen tega protokola, v katerem vam to, kar ste podpisali, prepoveduje, da bi podprli, kar opozicija predlaga. Tisto ste morali malo pozabiti ali pa spremeniti.

Torej, mi te vlade ne bomo podprli. Podprli bomo dobre predloge, v kolikor jih bo in če bodo usklajeni, ne bo pa poslanska skupina Slovenske demokratske stranke pač tisti del opozicije ali pa tega državnega zbora, ki bi v primerih, če ne bo enotnosti v vladni koaliciji, to koalicijo reševala, ker mislimo, da bo vsak dan, dokler bosta ta vlada in ta vladna koalicija vodila izvršilno oblast v tej državi, dan izgubljenih priložnosti za Slovenijo.

VIDEO:

Janez Janša o ministrski ekipi nove Šarčeve vlade, 13.09.2018

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine