Piše: Vida Kocjan
Vladajoča koalicija v odhodu (Svoboda, SD in Levica) je po marcu 2022 prišla na oblast predvsem s programom Antijanša, proti Janezu Janši torej. Obljub ni bilo veliko, edini dve, ki smo si jih državljani lahko zapomnili, so bili višji davki ter moratorij za gradnjo hitrih cest in širitev avtocestnih prometnih povezav.
Napovedi Roberta Goloba tik pred aprilskimi volitvami leta 2022 o višjih davkih, ker »kaj bi on z več denarja«, večina ni namenjala večje pozornosti. To se je izkazalo kot velika napaka. Moratorij za gradnjo cest pa so vladajoči dali na oslovski klopi pred Jašo Jenullom iz Glasu ljudstva. Tudi to obljubo so vneto izvrševali. Koalicijo so v vseh štirih letih spremljale številne afere. V nadaljevanju izpostavljamo nekaj večjih.
Korupcija, klientelizem, lobiranje
Priča smo bili izdatni korupciji, sistemskemu klientelizmu, lobiranju v senci, zaščiti vplivnih ljudi, botrov iz ozadja in ospredja ter prednostnemu financiranju vsega in vseh, ki so Svobodi pod vodstvom Roberta Goloba, SD pod vodstvom Tanje Fajon in zdaj Matjaža Hana ter Levici pod vodstvom Aste Vrečke in Luke Mesca izdatno pomagali do vzpona na oblast. Podkupovali so medije, nekatere neposredno, druge prek obvoda.
Uničevanje blagostanja, zdravstva
Priča smo bili spremembam pri izvajanju investicij, ki pomenijo razvoj, izčrpavanju gospodarstva in ogrožanju varnosti v državi. Skrb za blagostanje državljanov pa je za odhajajočo državo tako in tako na zadnjem mestu. Uničili so zdravstvo, zdravnike so zmerjali z idioti in iz njih umetno ustvarjali sovražnike. Uničujejo policijo, hkrati smo priča odkritjem o težnjah po privatizaciji podjetja v državni lasti Gen-I, preprodajalca državne elektrike iz državne Jedrske elektrarne Krško (JEK). Priča smo tudi kontroverznim odločitvam Alenke Bratušek, zdajšnje ministrice za infrastrukturo, in katastrofalnemu črpanju evropskih sredstev. Bratuškove se je prijel vzdevek »kraljica aneksov«. Priča smo tudi številnim preplačilom projektov z davkoplačevalskim denarjem in izjavam, ki razkrivajo ozadje, »kako stvari delujejo v Sloveniji«. Pravosodna veja oblasti očitno v veliki meri deluje skladno s težnjami vodilnih v korupcijski verigi, do kazenskih postopkov ne prihaja ali pa so ti nedokončani. V nadaljevanju objavljamo nekatere najbolj izstopajoče primere, ki nazorno prikazujejo, kaj se je pod vodstvom odhajajoče koalicije v zadnjih letih dogajalo v Sloveniji.
Depolitizacija policije
Med prvimi ukrepi si je Robert Golob zamislil in naročil kadrovske zamenjave v policiji s kadri po svoji izbiri. Nekdanja ministrica Tatjana Bobnar in v. d. direktorja policije Boštjan Lindav sta obtožila Goloba in ekipo velikega pritiska na kadrovanje: »Očistiti moramo Janševe kadre.« Golob je v SMS-sporočilih pisal o »čiščenju«. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je nato ugotovila kršitev integritete pri Golobu, Specializirano državno tožilstvo (SDT) pa je oktobra 2025 vložilo zahtevo za sodno preiskavo proti Golobu zaradi suma korupcije. Golobov odziv je bil: »Farsa, izpodbijam na sodišču.« Bobnarjeva pa je vztrajala: »To je bil neposreden politični pritisk.«
Afera sicer ostaja brez dokončnega epiloga, a je vseeno ena redkih, ki je dosegla premierja osebno.
Namere Roberta Goloba. Z »očiščenjem« policije kadrov in namestitvijo takšnih po svoji izbiri je sebi in svojemu ožjemu krogu zagotovil »mir« pri vseh opozorilih o nepravilnostih. Pa tudi »milost« pri kazenskih ovadbah, ki so bile že vložene. Te so ostale večinoma v predalih ali pa so že »rešene« v koristi obdolžencev. Pri tem gre predvsem za samega Roberta Goloba, ki je pred volitvami zatrjeval, da mu je pri odpiranju bančnega računa v Bukarešti nekdo ukradel identiteto. Napovedal je ovadbo romunskim organom – tega do danes ni dokazal. Na mesto direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) je zahteval in dosegel imenovanje Darka Muženiča. S tem je, poleg drugega, zaščitil tudi preiskavo sumov pranja denarja sumljivega iranskega izvora, povezanega s terorističnimi dejanji. Muženič je namreč pred tem to pranje denarja (okoli 1,8 milijarde evrov, s provizijami okoli pol milijona evrov, večinoma v gotovini) zaščitil že v času, ko je bil direktor Urada za preprečevanje pranja denarja. Pranje se je izvajalo od decembra 2008 do decembra 2010. Prenehali so, ko so na to začeli opozarjati iz tujine. Izkazalo se je tudi, da je Muženič takrat zavajal tujino, doma pa so tako ali tako molčali o tem. Nato je delo neodkrivanja kriminala pranja denarja nadaljeval v NPU.
Ni šlo le za Muženiča, Golob je zahteval in dosegel tudi zamenjavo direktorja novogoriške policijske uprave. Na splošno je bila depolitizacija policije v polnem teku, na ključna vodilna mesta, tudi na vrh policije, so bili imenovani kadri po volji Goloba in koalicije. Pri depolitizaciji je prišlo celo do spora med Golobom in takratno generalno direktorico policije Tatjano Bobnar, ki je bila sicer velika zagovornica čistk t. i. janšistov na policiji. Ta spor je pokazal, da je šel Golob predaleč tudi po merilih Bobnarjeve, kar jo je na koncu tudi odneslo z ministrskega mesta.
RTV Slovenija, politizacija
Vladajoča koalicija z Golobom na čelu je v iztekajočem se mandatu izvajala tudi netransparentno financiranje in politizacijo javnega zavoda RTV Slovenija. Ministrstvo za obrambo jim je nakazalo več kot dva milijona evrov, hkrati je vlada odobrila več kot 10-odstotno povišanje RTV-prispevka. Nakazali so jim še vsaj dodatnih 14 milijonov letno. Ob vsem tem pa je RTV z novim nastavljenim vodstvom tudi uspešno izvajala depolitizacijo kadrov. RTV je danes zgolj še bleda senca tistega, kar je že bila. Bolj spominja na televizijo, na primer, v Severni Koreji.
Afera Litijska 51
Eni večjih afer mandata smo bili priča v primeru ministrstva za pravosodje konec leta 2023. Ministrstvo pod vodstvom Dominike Švarc Pipan je takrat uradno dobesedno čez noč za 7,7 milijona evrov kupilo dotrajano poslovno stavbo na Litijski cesti 51 v Ljubljani. Domnevno naj bi stavbo uporabljali za potrebe sodišč. Stavba je bila prej kupljena za 1,7 milijona evrov. Računsko sodišče in KPK sta ugotovila hude nepravilnosti, Specializirano državno tožilstvo (SDT) pa vložilo zahtevo za preiskavo.
Afera je odnesla pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan in močno pretresla tudi SD – z mesta predsednice stranke je odstopila Tanja Fajon. Afera je vodila do revizij in kazenskih ovadb. V nakup sta bila vpletena tudi Robert Golob in Klemen Boštjančič, minister za finance ter podpredsednik vlade. Zanimivo pri tem je, da so Švarc Pipanovi omogočili, da se je pravočasno zaščitila pred sodnim pregonom, z ministrstva so ovadeni zgolj nekateri uradniki. Slednji pa so izvrševali ukaze in navodila Švarc Pipanove. Stavba danes stoji neuporabljena, propada, država pa je v postopkih z lastnikom. Afera se je marca 2026 ponovno razplamtela, saj je Nina Zidar Klemenčič, odvetnica prodajalca, v tajnih posnetkih omenjena kot ključna figura v poslu.
Nakup 13 tisoč prenosnih računalnikov
Ministrstvo za digitalno preobrazbo pod vodstvom Emilije Stojmenove Duh (SD) je leta 2023 kupilo 13.000 prenosnikov za 6,5 milijona evrov. Šlo je samo za prenosnike, brez računalniških programov. Računalnike so kupili na zalogo in jih skladiščili v skladišču v Logatcu. Računsko sodišče je nato potrdilo neskladje z načeli gospodarnosti in učinkovitosti, Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pa je vodila postopek. Veliko računalnikov je mesece čakalo v skladišču, stroški najema so bili visoki, razdeljenih pa je bilo le malo računalnikov (npr. manj kot 3.000 šolam). Šlo je za zapravljanje davkoplačevalskega denarja brez jasnega namena. Emilija Stojmenova Duh se je pod pritiski morala posloviti z ministrskega mesta. Še danes pa ni natančno pojasnjeno, kje se računalniki nahajajo oziroma kaj se dogaja z njimi.
Razpisi za izbrane nevladne organizacije
V času te vlade smo bili pogosto priča tudi razpisom za delitev davkoplačevalski sredstev za izbrane t. i. nevladne organizacije. Razpisi in financiranje praviloma skrajno levih nevladnikov so bili prednostni, včasih tudi prek obvodov ali brez preglednosti. Opazovali smo lahko financiranje političnih NVO-jev na račun drugih prioritet, med drugim tudi na račun avgusta 2023 poplavljenih območij v državi. Pod Golobovo vlado je bilo zgolj za deset organizacij v okviru iniciative Glas ljudstva pod vodstvom Jaše Jenulla izplačanih okoli 40 milijonov evrov.
Poplavljenci in ignoriranje Golobovih
Slovenijo je poleti 2023 prizadelo veliko neurje s poplavami in plazovi. To je bila najhujša ujma v zgodovini samostojne Slovenije. Rekordne padavine, poplave, plazovi, uničene hiše, ceste, mostovi, kmetije. Neposredne škode je bilo za okoli tri milijarde evrov. Robert Golob je takoj po ujmi obljubljal hitro, učinkovito in odporno obnovo: »100 montažnih hiš na mesec«, »novi domovi v nekaj mesecih«, »nikogar ne bomo pustili na cedilu«, »obnova bo hitrejša in boljša kot kdaj koli«. Dve leti in pol pozneje pa poplavljenci še vedno čakajo. Mnogi v začasnih nastanitvah, drugi v napol obnovljenih hišah, tretji pa se borijo z birokracijo, ki jih po mnenju opozicije in prizadetih »pušča na cedilu«.
Uničevanje javnega zdravstva in bolnikov, zmerjanje
Odhajajoča vlada se je spravila na zdravnike, s svojimi povsem neupravičenimi izjavami so se zelo trudili za to, da bi zdravnike spremenili v razredne sovražnike. Ob vsem tem so se čakalne dobe podaljševale, sistem je kolapsiral.
Stavka zdravnikov pod okriljem Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (Fides) traja že več kot 780 dni in je najdaljša v zgodovini. Čakalne dobe so se drastično podaljšale: število nedopustno čakajočih (dlje od dopustne dobe) se je v samo treh tednih (december 2025–januar 2026) povečalo za 27 odstotkov (z 20.291 na 25.711 oseb). Skupno število čakajočih od začetka mandata Golobove vlade (2022) se je povečalo za 35 odstotkov, nedopustno čakajočih po stari metodologiji za 70 odstotkov, po novi metodologiji pa celo več kot dvakrat.
Slovenija je tako po dolžini čakalnih dob (OECD/EU) pri nekaterih posegih najslabša v EU. Realne čakalne dobe (e-napotnica) so za ultrazvok vratnih žil 200–500 dni, za zamenjavo kolka/kolena ponekod več kot 600 dni, nekateri posegi so načrtovani šele za leto 2028. Ob tem je skrb zbujajoče, da Nacionalni inštitut za javno zdravstvo (NIJZ, v katerem so Golobovi prav tako zamenjali večino vodilnih kadrov), meri le napovedane dobe (ocena izvajalcev) in ne realnega čakanja bolnikov. Poznavalci opozarjajo: »Javno zdravstvo je na robu zloma, pomanjkanje kadra, dogajajo se izguba programov in odhodi zdravnikov v zasebno zdravstvo ali tujino.«
Spori in odstopi v vladi
Več ministrov je odstopilo ali bilo razrešenih. Razlogi so bile afere in nesoglasja. Vse to je kazalo nestabilnost Golobove koalicije. Skupaj jih je kot beton držala le sla po vladanju. V času Golobove vlade se je zamenjalo devet ministrov – od dvajsetih.
Očitki o lobiranju in vplivu na projekte
Priča smo bili pogostim očitkom o lobiranju v senci, vplivu t. i. botrov ali botric in prioritetnem financiranju zaveznikov. V tem delu je znan primer Golobove spremljevalke Tine Gaber v primeru zakona o živalih, zdaj pa tudi pri pripravi smernic za prehranjevanje, kjer si skupaj z Golobom očitno prizadevata, da bi vsi jedli travo in pili vodo.
Počitnice na Hrvaškem, nedovoljena darila in nasprotje interesov
Golob je skupaj s spremljevalko Tino Gaber brezplačno dopustoval pri Tomažu Subotiču, članu Svobode, in družini Mihe Piškurja. KPK je nato uvedla postopek zaradi nedovoljenih daril. Golob se je branil, da gre za »zasebno zadevo, brez vpliva na odločitve«. Slednje je sicer na trhlih temeljih, saj je bil Subotič v času te vlade imenovan v več svetov javnih zavodov. Opozicija je imela prav, ko je opozarjala: »To so usluge, ki se vračajo z dovoljenji in posli.«
Gen-I: Zadržani dobički in senčni vpliv premierja
Zadnji podatki o podjetju Gen-I nakazujejo namero za »tiho privatizacijo« podjetja, ki je sicer v državni lasti. Gen-I preprodaja elektriko iz državne Jedrske elektrarne Krško. Po zadnjih podatkih so v podjetju Gen-I zadržali izplačilo 218 milijonov evrov dobička za leto 2024. Denar bi morali nakazati v državni proračun. Kaj se dogaja v podjetju Gen-I, je bilo nazadnje razkrito tudi v javno objavljenih posnetkih. Dominika Švarc Pipan je potrdila: »Golob še vedno obvladuje Gen-I.« Podobno sta potrdila tudi dva Golobova prijatelja, eden od njih je Dejan Paravan, zdaj že nekdanji vodilni v podjetju Gen-I. Janez Janša pa je glede zadržanega dobička zapisal, da si Golob ustvarja zlato padalo za čas po volitvah.
Migracijska politika in varovanje meje
Robert Golob je takoj po volitvah leta 2022 napovedal odstranitev ograje na južni državni meji. Nezakonite migrante pa je povabil v Slovenijo. Posledično je v državo nezakonito vstopilo okoli 170 tisoč migrantov, to je štirikrat več kot skupno v letih 2018–2021. Za oskrbo migrantov so državno blagajno oskubili za 185 milijonov evrov. Toliko denarja je manj za upokojence in druge transferje. Meja pa je propustna kot švicarski sir.
Katastrofalno črpanje evropskih sredstev
Slovenija je v obdobju 2022–2026 močno zaostajala pri črpanju kohezijskih sredstev (včasih na dnu EU-lestvice), kljub obljubam o pospešitvi. Do konca leta 2025 je bilo počrpanih le 12 odstotkov kohezijskih sredstev iz obdobja 2021–2027 (povprečje EU je bilo 58 odstotkov). Tako slabo črpanje sredstev iz evropskih skladov pa Slovenijo uvršča na 24. mesto med 27 državami. Črpanje je porazno, hkrati smo bili priča pogostemu prerazporejanju milijonov evrov za t. i. mehke vsebine in ne za razvoj. Nekatere priložnosti za investicije pa so tudi že dokončno izgubljene, recimo milijarde za ceste, bolnišnice in gospodarstvo.
Beg pred odgovornostjo
Ob koncu mandata odhajajočih smo priča množičnim razpisom za zaposlovanje v javnem sektorju. Opozicija pri tem opozarja na beg pred odgovornostjo tik pred morebitno menjavo oblasti.
V mandatu Goloba se je število zaposlenih v državni upravi (ministrstva + upravne enote) povečalo za skoraj 20 novih zaposlitev vsak delovni dan. Kljub temu pa so na vladnem portalu marca 2026 aktivni razpisi za Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (Sova), ministrstvo za javno upravo, ministrstvo za notranje zadeve, upravne enote … Roki za prijavo pa so do 23. ali 28. marca. Strokovnjaki in opozicija (SDS in NSi) opozarjajo na »klientelizem in kupovanje glasov, vlada si pred volitvami gradi lastno armado birokratov na račun davkoplačevalcev«.
Financiranje projektov drugim
Očitki o financiranju projektov zunaj Slovenije na račun domačih prioritet so številni. To kaže na sistemsko korupcijo, klientelizem in prednost političnih interesov pred razvojem države. Koalicija se je branila z dosežki na področju stabilizacije, zelenega prehoda in socialne politike, a afere so močno zaznamovale mandat.
Afera: Vožnja po drugem tiru
Pred dnevi sta Robert Golob in Alenka Bratušek »slovesno obeležila prevoznost« drugega tira z vožnjo testnega vlaka po progi, ki še nima uporabnega (obratovalnega) dovoljenja. To naj bi prišlo šele konec leta 2026 ali kasneje. Proga je še gradbišče, šlo je za predvolilni šov in politični spektakel; za Roberta Goloba so celo na hitro sestavili stopničke iz desk. Slednje je res nazorno pokazalo, kaj se dogaja v državi in na katero stopnjo je vlada to tudi pripeljala.
Za konec: Škodljivci na kvadrat
V štirih letih ni bilo resnih kazenskih epilogov za ministre, samo odstopi. Glavni pa je ostal. Najnovejši posnetki z »10 odstotki« in senčnim vplivom razkrivajo ozadje dogajanj v državi. Obljubljeno »delo za ljudi« se kaže kot nižje realne plače, višji življenjski stroški, zaostanek za EU, prednostno financiranje »mehkih vsebin« (NVO, mediji, humanitarna pomoč v tujino), masovno zaposlovanje v javni upravi, priprava privatizacije podjetja Gen-I in predvolilni šov na drugem tiru brez uporabnega dovoljenja. Vlada Roberta Goloba je padla na izpitu, na celi črti. Zapomnili si jo bomo kot vlado, ki je malo ali nič dobrega naredila za državljane in veliko zase ter svoje podpornike. Nekaterim je tudi zvesto služila.
Afera tajnih posnetkov
Serija tajnih videoposnetkov, posnetih na poslovnih sestankih v tujini in nato tudi javno objavljenih, v teh dneh močno odmeva.
Ključne izjave iz posnetkov so:
Nina Zidar Klemenčič (o Jankoviću): »Ja, z njim je res zelo lahko, saj veste, ima svojih 10 odstotkov in to je to.« Opiše zgodbo hotela Intercontinental: sin Jankovića naj bi v zameno za hitra dovoljenja določal partnerje investitorjev. Omenja dostop do Goloba prek »zelo dobrega prijatelja« in vpliv Milana Kučana.
Dominika Švarc Pipan: Govori o tesni povezavi z Golobom in Tino Gaber, da Golob »še vedno vodi Gen-I«, Janković je »nedotakljiv« in koruptiven, o vplivu Damirja Črnčeca, Žige Debeljaka itd.
Dejan Paravan: Razkriva tesno povezavo z Golobom in drugimi ministri – pravi, da ima »direktno povezavo« s premierjem. Gen-I opisuje kot spolitizirano podjetje, kjer je politika močno vmešana v upravljanje.
Dodaja, da so v ozadju vplivi in povezave, ki segajo v vlado Svobode, in omenja namero Roberta Goloba za privatizacijo podjetja Gen-I.
Paravan je dolgoleten tesen prijatelj in zaupnik Roberta Goloba, nekdanji generalni direktor državnega podjetja Gen energija (del skupine Gen, povezane s podjetjem Gen-I).
