Piše: Gašper Blažič
Vladna koalicija je očitno prestopila Rubikon – dve od treh koalicijskih strank sta se v minulem tednu začeli spopadati na odprti sceni. Postavlja se vprašanje, kako se bodo na to odzvali politični botri in kako bo to vplivalo na prihodnja politična razmerja.
Očitno je pri Golobovem »šamanskem plesu« vrag dokončno vzel šalo. Vse tiste drobne neposlušnosti še vedno strastno samozavestnega, a hkrati neukrotljivega premierja Roberta Goloba v razmerju do Milana Kučana so se dejansko skoncentrirale v eno samo točko nesporazuma – in to je zahteva, da se Golob nemudoma znebi najpomembnejše dame v svojem krogu. Ne, to ni Tina Gaber, pač pa Vesna Vuković, tista operativka, za katero mnogi analitiki ocenjujejo, da bi bil brez nje Golob povsem izgubljen. »Z njo mu je težko, a brez nje bi mu bilo še veliko teže,« naš vir ocenjuje vlogo generalne sekretarke Gibanja Svoboda, ki se še vedno noče posloviti od Golobovega medijskega biltena, tj. spletne strani Necenzurirano. Poleg Kučana so Golobu tudi Zoran Janković, Gregor Golobič in Aleksander Čeferin svetovali, če že ne ukazali, da se mora znebiti Vukovićeve za vsako ceno. Ta je namreč prevzela vlogo, ki jo je v LDS nekdaj imel Gregor Golobič (spomnimo, bil je kar precej let generalni sekretar LDS, ki je namesto Janeza Drnovška odgovarjal na vprašanja novinarjev, kar je zadevalo stališča stranke, ob tem pa operativno deloval kot kadrovik v gospodarstvu), a hkrati to vlogo vzela »preveč zares« (beri: svojeglavo) in s tem spravila projekt »poslednje bitke Kučanove generacije« v resno nevarnost, da se trajno pohabi in prepusti pobudo opozicijski SDS, ki zadnje čase vse bolj obvladuje teren z javnimi tribunami.
SD jo je vrgla »čez ramo«
Če je Golobu uspelo dokaj učinkovito vzeti v bran ministrico za digitalno preobrazbo Emilijo Stojmenovo Duh zaradi njenega nakupa računalnikov, ki naj bi jih po letu dni (!) vendarle razdelila ciljnim potrošnikom, češ da je bil nakup računalnikov upravičen, je nekoliko drugače pri pravosodni ministrici Dominiki Švarc Pipan. Kot je znano, se je Švarc Pipanova, ki jo zlobni jeziki sedaj kličejo »Črna žirafa«, znašla pod hudo kritiko zaradi rokohitrskega podpisa pogodbe o nakupu neustrezne zgradbe na Litijski 51 v Ljubljani za potrebe sodstva. Izkazalo se je, da je bil nakup strahotno tvegan in da se je pri tem poslu nekomu »strašno mudilo«. Očitno je, da je dobrih sedem milijonov za povsem razbito zgradbo, ki ima povrh vsega še premalo parkirišč, nekdo lobiral, da bi iz tega potegnil korist, s čimer pa je prišel navzkriž z interesi botrov. Povedano drugače: afera z Litijsko 51 je postala Pandorina skrinjica medsebojnega obračunavanja med Golobovim krogom in »old boysi« iz SD. Stranka »ponosnih naslednikov zveze komunistov« se je mesec dni po podpisu te sporne pogodbe, pri kateri se zagotovo sprenevedata tudi Golob in finančni minister Klemen Boštjančič, dobesedno odpovedala svoji ministrici. Če povemo figurativno: vrgla jo je »čez ramo«, in to po že napovedani interpelaciji, ki jo je vložila SDS. To niti ni bilo presenečenje glede na informacije, ki so prišle do medijev že v prvi polovici januarja, češ da se je poslanska skupina SD že odrekla Dominiki Švarc Pipan ne glede na to, da je bila nekaj časa celo podpredsednica stranke. In da je Švarc Pipanova, znana po svoji odvetniški vlogi pri obrambi zločincev v balkanskih vojnah (verjetno ji je zato »neznani življenjepisec« pripisal, da je bila, pozor, celo tožilka na haaškem sodišču – res noro!), dejansko le Golobova podtaknjenka v SD.
Centri moči in predsedniki vlade
No, očitno bo to, da je (bila) Golobova podtaknjenka v SD, kar držalo. Ni pa skrivnost, da je bila zaradi družinsko-poslovnih povezav tesno povezana z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem, ki ga je lani energično objemala pred kamerami (ta spektakel sta nedavno pred kamerami ponovila tudi »jebenoveč-televizijca« Tanja Gobec in Marcel Štefančič). Ali ta vez še vedno traja, je težko reči, saj je znano, da je Golob pravzaprav Jankovićev vazal, kar se je pokazalo lani, ko je Golob ob Jankovićevem odobravanju iz vlade dobesedno izgnal ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, nato pa kar tri mesece (!) vodil njegov resor. Janković pa je seveda tisti član četverice, ki si želi odhoda Vesne Vuković iz Golobovega kroga, kar potrjuje nedavno izrečene teze nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja, da je bil od vseh dosedanjih premierjev tranzicijske levice suveren vladar le pokojni Janez Drnovšek, medtem ko so druge vlade – z izjemo Janševih − vodili centri moči zunaj uradnih institucij.
»Imam čisto vest!«
Očitno pa je, da so se razpoke med Švarc Pipanovo in preostalim delom SD kazale že spomladi 2022, kmalu po volitvah, ko je Golob šele sestavljal vlado. Ko se je namreč izvedelo, da bo ministrstvo za pravosodje pripadlo kvoti SD, se je zanj vnel hud boj, po prvotnih načrtih naj bi ga znova prevzela že stara znanka iz Šarčeve vlade Andreja Katič, ki je v času Cerarjeve vlade vodila obrambno ministrstvo (kjer je zdaj Marjan Šarec). Kot je znano, je bila ambiciozna in jezična Dominika Švarc Pipan (z diplomo iz prava in z doktoratom FDV) v času Šarčeve vlade državna sekretarka pri Katičevi, njen sekretarski kolega pa je bil Gregor Strojin, ki je bil prav tako verjeten kandidat za pravosodnega ministra v Golobovi vladi. No, že v tistem času je prišlo do incidenta, saj je Delo objavilo, da se je Švarc Pipanova kar direktno dogovarjala z Golobom (seveda mimo »svoje« stranke), ta informacija pa naj bi prišla iz same SD. To je DŠP razkačilo do te mere, da je na Facebooku 4. maja 2022 izrazila »presenečenje«, kako ji lahko to podtaknejo, ko pa Goloba nikoli ni videla »bliže kot na 10 metrov«. »Proti meni ne boste našli ene resnične afere, enega nepoštenega spodrsljaja. Vedno sem in bom imela čisto vest. Vedno bom RESNIČNO delala #drugače. Je pa globoko žalostno, kam vodi sla po moči, in to od ljudi v isti stranki, ljudi, ki bi morali biti ekipa. Ni razočaranje, ker to je del politike. Mešetarjenje in nož v hrbet znotraj lastnih vrst.« Uf, res težke besede, celo do te mere, da je bilo predsednici SD Tanji Fajon nekoliko nerodno in je mirila medije, češ da so razmere v stranki normalne oziroma primerne sestavljanju vlade, vendar pa da ne ve, kdo producira nizke udarce, ki jih je bila deležna Švarc Pipanova. Ne verjame pa, da bi do tega prišlo namerno. Zanikala je še, da bi v SD prihajalo do neusmiljenega boja za pomembna mesta v vladi oziroma na ministrstvih, in zagotovila, da pri dogovorih o zasedbi položajev ne pričakuje problemov.
Je govorice lansirala sama?
Kot je nato poročala spletna stran N1, so se navedbe Švarc Pipanove nanašale na sestanek poslanske skupine SD dan prej. Na njem so poslanci izrazili nezadovoljstvo, ker niso bili obveščeni o imenih morebitnih prihodnjih ministrov, vendar naj bi jim bila Fajonova zagotovila, da razlogov za nezadovoljstvo ni, saj imena še niso dogovorjena in torej poslancev o njih ni mogla obveščati. Po njenih navedbah so se v medijih pojavljala samo ugibanja. »O tem, kako ostri so bili včeraj poslanci SD, je mogoče slišati različne razlage, vsekakor pa so ti izrazili pričakovanje, da bodo o kadrovskih zadevah obveščeni. Vodstvu stranke so torej dali vedeti, da brez informiranja in upoštevanja poslanske skupine ne bo šlo. Sicer pa je v stranki mogoče tudi slišati, da gre pri zapisu Švarc Pipanove za ‘malo dramatiziranja’,« je še poročal omenjeni portal. No, to se je zgodilo v začetku maja 2022, pred več kot letom in pol torej, očitno pa je bil to šele začetek in je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo med Švarc Pipanovo in »centralo« SD znova (in dokončno) počilo. Ni povsem izključena niti možnost, da je govorico o »neposrednem dogovarjanju« z Golobom lansirala kar Švarc Pipanova sama in se nato razglasila za žrtev, da bi od vodstva SD izsilila podporo pri imenovanju na ministrsko funkcijo. Očitno ji je uspelo, saj je svojo nekdanjo šefico Andrejo Katič močno nadigrala – Katičeva je danes »samo« državna sekretarka pri ministru za kohezijo in regionalni razvoj Aleksandru Jevšku, njen neposredni sodelavec pa je nekdanji poslanec Marko Koprivc, ponosni naslednik ZKS.
Bo prestopila v Gibanje Svoboda?
Zanimivo je, da se je v začetku prejšnjega tedna, ko ji je vodstvo SD odreklo podporo, Švarc Pipanova na tajni (?) lokaciji sešla s premierjem Golobom in nato naznanila, da ne namerava odstopiti. Golob se je namreč izmotaval, češ da je vse odvisno od odločitve SD, toda nato so se pojavila ugibanja, ali bo tudi Švarc Pipanova ravnala po zgledu Emilije Stojmenove Duh, ki je pot v vlado našla tako, da je po neuspehu za poslanko zamenjala strankarsko izkaznico in iz SD prestopila v Gibanje Svoboda. No, če »Nika Švarc« to res stori in jo Golob obdrži v vladi, s tem tvega konflikt ne samo s Tanjo Fajon, ampak tudi s Kučanom. Težko bo namreč krog okoli Goloba (in Mladine) prepričal javnost, da je šlo pri Litijski 51 za »mačka v žaklju« s strani opozicijske SDS, saj so dosedanji prstni odtisi pokazali sledove glavnega tajnika SD Klemena Žiberta in tudi državnega sekretarja na pravosodnem ministrstvu, Kardeljevega vnuka in nekdanjega evropskega poslanca Igorja Šoltesa. Grešna ministrica je sedaj obremenila celo tajnika SD, češ naj bi se bil dogovarjal z Zoranom Jankovićem, da ji uredi službo na Uefi (kar je, glede na aktualen spopad med Vesno Vuković in »old boysi«, med katere sodi tudi vse bolj oslabljeni prvi mož Uefe in Jankovićev nekdanji hišni odvetnik Aleksander Čeferin, seveda novinarska raca). Sicer pa, zakaj se lahko Vukovićeva vmešava v vse, Žibert pa se ne bi smel? No, tudi to je del spopada na odprti sceni. Vprašanje je, ali bodo v Golobov krog sedaj uvrstili tudi kirurga Erika Breclja, ki je na račun SD izrekel precej hude obtožbe, in sicer, da je SD plenilska stranka.
Prevzela objektivno odgovornost, a vendar …
Sedaj obstajajo štiri možnosti: da Golob sam predlaga razrešitev ministrice za pravosodje, če noče tvegati konflikta, ki bi lahko pripeljal do predčasnih volitev. Druga možnost je, da Dominika Švarc Pipan sama odstopi, kar bi bilo najbolj higienično. Tretja možnost je, da doživi sramotno razrešitev pri interpelaciji, čeprav ni povsem zagotovljeno, ali bi poslanci SD glasovali za interpelacijo ali bi se vzdržali, ker ne bi želeli dati priložnost opozicijskemu triumfiranju. Četrta in hkrati najslabša možnost pa je, da Golob Švarc Pipanovo preprosto obdrži. To pa bi bilo vsekakor samomorilsko. V dosedanji slovenski parlamentarni zgodovini sta bili namreč uspešno izglasovani le dve interpelaciji. 1. februarja 1996 je bil razrešen zunanji minister Zoran Thaler, 2. novembra 1998 pa notranji minister Mirko Bandelj. Vprašanje pa je, ali bo Švarc Pipanova imela mirne živce in ne bo vrgla puške v koruzo že prej, češ da lahko odide z dvignjeno glavo in s čisto vestjo, kar nakazuje njen zapis na Facebooku v petek, 2. februarja, češ da je »napočil čas za neomajno vztrajanje vseh nas, da presekamo sporne politične prakse in vzpostavimo vodotesne sisteme varovalk proti vdorom parcialnih interesov pri vodenju in upravljanju države. Za vedno bom morala nositi težko breme zavedanja, da sem se tudi sama nehote ujela v premetene zanke tovrstnih praks. Pa vendar − četudi bom najverjetneje morala oditi danes, jutri ali kasneje, bom šla mirno, z zavestjo, da se val tega boja ne bo več dal zlahka ustaviti. Zavezujem pa se, da bom ostala del tega vala in se borila naprej, znotraj ali zunaj sistema.«
Poslovilni govor? Morda.
Za interpelacijo je zrela tudi Tanja Fajon
Čeprav je Tanja Fajon ta čas v sporu z Dominiko Švarc Pipan, pa to ne pomeni, da je v bistveno boljšem položaju, kar zadeva politično etiko. Po škandalozni pridružitvi Slovenije – kot edine države v Evropi – v krog tistih, ki podpirajo tožbo proti Izraelu, sedaj Slovenija kot nestalna članica Varnostnega sveta ZN zahteva nadaljnje financiranje Agencije Združenih narodov za palestinske begunce, ki se je znašla v preiskavi zaradi suma, da so nekateri njeni uslužbenci pomagali Hamasu pri terorističnih napadih na Izrael. Zaradi tega suma je več držav, tudi ZDA, Japonska, Švedska, Avstrija, Velika Britanija in Italija, ustavilo financiranje omenjene agencije, ki ji je Slovenija lani namenila 1,2 milijona evrov davkoplačevalskih sredstev. Očitno pa slovenska vlada vztraja pri nadaljnjem financiranju in se je celo pridružila tistim, ki pozivajo druge države, naj nadaljujejo z nemotenim financiranjem ne glede na to, da sumi še niso ovrženi. Vprašanje je tudi, koliko zahodne finančne pomoči za Gazo je dejansko končalo za orožje, ki ga Hamas uporablja proti Izraelu.
