Piše: Vida Kocjan
Prepovedane droge, predvsem kokain, predstavljajo vse večji javnozdravstveni in družbeni izziv v Sloveniji. Po najnovejšem poročilu EUDA iz leta 2026 se uporaba kokaina hitro širi tudi po naših manjših mestih, njegova cena pada, čistost pa narašča. Analiza odpadnih voda pa razkriva zaskrbljujoč trend, ki zahteva takojšnje in odločne ukrepe.
Po najnovejšem poročilu Agencije Evropske unije za droge (EUDA) iz leta 2026 se uporaba kokaina povečuje v številnih državah, tudi v Sloveniji, njegova dostopnost pa narašča zaradi padajočih cen in visoke čistosti. Analiza odpadnih voda (projekt SCORE) kaže skrb vzbujajoč porast, ki zahteva celovite, na dokazih temelječe ukrepe. Hkrati aktualni predlog zakona o obveznem testiranju funkcionarjev odpira vprašanja o integriteti oblasti, dvojnih merilih in učinkovitosti politike.
Kje v Evropi je poraba kokaina največja?
Analiza ostankov kokaina v odpadnih vodah (metabolit benzoilekgonin, povprečje marca in maja 2025) kaže, da so najvišje koncentracije v zahodni in južni Evropi. Podatki kažejo, da se je med letoma 2024 in 2025 povprečna obremenitev s kokainom v evropskih mestih povečala za 22 odstotkov. Najhitrejša rast je v Španiji (Barcelona +185 odstotkov, Lleida +125 odstotkov). Slovenija se uvršča med države z izrazito rastjo v absolutnih številkah, predvsem v manjših in srednje velikih mestih.
Vloga Luke Koper pri tihotapljenju kokaina
Luka Koper predstavlja pomembno točko vstopa kokaina v Slovenijo in širšo regijo. Zaradi strateške lege na Jadranu in relativno manjšega nadzora v primerjavi z velikimi severnimi pristanišči jo kriminalne mreže (vključno z balkanskimi karteli) vse pogosteje izkoriščajo kot alternativno pot. Najodmevnejši primer se je zgodil marca 2024, ko so v Luki Koper zasegli 260 kilogramov kokaina (vrednost na črnem trgu okoli 10 milijonov evrov). Dva potapljača, državljana Brazilije in Albanije, sta s podvodnim skuterjem iz rezervoarja za balastne vode brazilske tovorne ladje poskušala izvleči drogo. Oba sta bila prijeta, eden od njiju je kasneje dobil devet let zapora. Po podatkih agencije EUDA in Europola se tihotapci vse pogosteje preusmerjajo na manjša pristanišča, da se izognejo nadzoru.
(Celoten članek si lahko preberete v novi številki revije Demokracija.)
