Piše: Petra Janša
Prejšnji petek sva se s fotografinjo odpravili v Savinjsko dolino, kjer sva bili dogovorjeni z ljudmi, ki so utrpeli škodo po nedavnih katastrofalnih poplavah. Danes potrebujejo predvsem finančno pomoč in zagotovilo, da bodo vodotoki sanirani, saj jih je strah novih poplav.
Po avgustovskih poplavah nekateri deli obrežja Savinje in njenih pritokov še vedno spominjajo na vojno območje. Ljudje so večinoma že pospravili naplavljeni mulj iz svojih bivališč in industrijskih obratov, a tu so posamezniki, ki so ostali brez domov in čakajo vladajoče, da odločijo, kaj bo z njihovimi napol porušenimi hišami in posledično z njimi. Prav tako se sprašujejo, kje so končale donacije z dobrodelnih prireditev in kaj bo z denarjem, ki ga je za sanacijo po poplavah namenila EU. S fotografinjo sva obiskali osem ljudi, ki so doživeli nedavno uničujočo ujmo. Vsak s svojo zgodbo trka na vest tistih, ki imajo sedaj v rokah škarje in platno, da se čim prej uredijo tamkajšnji vodotoki in da se finančno pomaga tistim, ki so praktično ostali na cesti. Prav vsem pa so poplave vnesle v srca strah in negotovost, kaj bo ob novem deževju.
Preberite tudi pričevanje podjetnika Rihterja.
Šart: Na vodotokih se nič ne dela!
Z Ljubnega sva se odpeljali v Mozirje, kamor se je Peter Šart z ženo preselil s Koroške. Tu je pred dvema letoma kupil stanovanje v trojčku, nedavne poplave pa so mu uničile na novo opremljeni bivalni del. Tega zdaj sušijo in čakajo, da bodo lahko na novo postavili kuhinjo, dnevno sobo, jedilni prostor … Zunanja pokrita terasa je v teh sončnih dneh kuhinja in dnevni prostor hkrati. »Ker je bila Koroška tudi poplavljena, od tam nisva mogla dobiti pomoči. Prijatelja iz Gorenja sta nama prišla takoj pomagat. Tretji dan so prišli k nama sodelavci celjske Karitas s prvo pomočjo v obliki paketa, kjer je bila hrana, pijača … To je bilo presenečenje,« se spominja Šart. Nato so naredili popis oškodovancev. V roku enega tedna so prejeli prvo pomoč v obliki vrednostnih bonov za 100 in 200 evrov, da so lahko v trgovinah kupili najnujnejše. »Tega ne pozabiš,« pripoveduje Šart in doda, da sta se takrat združili organizaciji Rdeči križ in Karitas, ki delujeta v Mozirju, in jim v telovadnici prve dni dali vse, kar so potrebovali. Dva dni pred najinim obiskom so prejeli tudi denarno pomoč Karitas. »Z zneskom sva zadovoljna. Poslal sem jim zahvalno pismo. Vem, da je bila tu zadaj država, ki je ta znesek prispevala.« Drugih finančnih pomoči še nista bila deležna. »Pri čiščenju so nama pomagali tudi kolegi in poslanci iz SDS. Njim se moram še posebej zahvaliti,« ne pozabi povedati. Prav tako ne smemo pozabiti pohvaliti podjetja Kočevar, ki jima je pomagalo s 70-odstotnim popustom pri nakupu nove ograje, saj je voda odnesla ograjo, ki so jo postavili komaj nekaj dni pred neurjem. Tudi Šarta je strah dejstva, da se na njihovih vodotokih in v strugi reke Savinje ne dela nič, tako da je ta še vedno polna naplavin. »Malo večji naliv jeseni, pa lahko Savinja spet prestopi bregove in nas znova poplavi,« še pravi Šart.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
Tednik Demokracija – Pravica vedeti več!
