Piše: Vida Kocjan
Imamo tri ministrice zrele za odstop. Imeli smo tudi četrto, ki pa je sama odstopila.
Ostale so torej tri, te pa se ministrskih stolčkov oklepajo kot pijanec plota, zavedajoč se, da takšne priložnosti zlepa ne bodo več dobile. No, tudi zdaj je ne bi, če vlade ne bi vodil Sončni kralj, ki se je na to mesto povzpel na podoben način. Prodajali so ga kot »vrhunskega menedžerja« (besede predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič), v letu in pol pa je zavozil, kar se je zavoziti dalo.
Dame iz kategorije šest milijonov evrov
Dame iz kategorije šest milijonov evrov, kakor jih je v kolumni na svoji spletni strani poimenoval dr. Vinko Gorenak, so tri. Prva je že odstopila. Gre za 46-letno Sanjo Ajanović Hovnik, nekdanjo ministrico za javno upravo, zdaj t. i. poslovnico (prosto po eni od piarkovk Elesa), s skorajda dvojno plačo ministrice. Ni več ministrica, zato o njej pozneje.
Druga dama iz omenjene kategorije je 38-letna ministrica za digitalizacijo Emilija Stojmenova Duh, tretja pa 46-letna ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan.
Ministrica za vsako ceno
Emilija Stojmenova Duh je leta 2022 za poslanko na listi Socialnih demokratov (SD) kandidirala v šestem volilnem okraju (Maribor 6) in prejela vsega 796 glasov. SD je nemudoma zapustila, čeprav je bilo ob zadnjem nastopu Matjaža Hana, zdajšnjega ministra iz vrst SD, sicer pa dolgoletnega poslanca, v oddaji Tarča na TV Slovenija, očitno, da imajo v SD Stojmenovo Duh še vedno za svojo. Tega, da je po volitvah nemudoma pohitela v naročje Roberta Goloba in stranke Gibanje Svoboda, ji torej niso zamerili. Še več, zdi se, kot bi bilo to dogovorjeno. Stojmenova Duh, rojena v Makedoniji, se je v Slovenijo, v Maribor, preselila leta 2002. V Sloveniji je tako že več kot 20 let, nazadnje je bila raziskovalka. Si je pa zadala, da bo ministrica. Po neizvolitvi v parlament na listi SD ji je to edini lahko omogočil Golob, vlada pa je nekdanjo službo za digitalno preobrazbo, ki jo je v prejšnji vladi vodil Boris Mark Andrijanič, preoblikovala v ministrstvo. Emiliji Stojmenovi Duh, ki se je v času največje zdravstvene krize v državi, epidemije covida, proslavila, s tem da svojemu otroku v času šolanja na domu »ne zna pomagati«, za kar je bil kriv seveda Janez Janša, so se uresničile sanje. Biti proti Janezu Janši je bila namreč vstopnica za njeno imenovanje za ministrico. Vendar pa je v nadaljnjih mesecih vse zavozila. Danes je proti njej vložena interpelacija. Čeprav se ob slednji smeji in jo jemlje z lahkoto, pa jo je celo minister Han javno spomnil, da so interpelacije zoper delo posameznega ministra resna stvar, zato je treba vsako jemati skrajno resno. Interpelacijo zoper delo Stojmenove Duh je vložila Slovenska demokratska stranka (SDS), ministrica pa ima 15 do 30 dni časa, da pripravi odgovor na očitke. Slednji se nanašajo predvsem na njeno razmetavanje davkoplačevalskega denarja. Sredi lanskega leta je namreč objavila javni razpis za nakup 13 tisoč prenosnih računalnikov (slabše kakovosti) v vrednosti okoli 6,5 milijona evrov. Po nakupu je pojasnjevala, naj bi bili računalniki namenjeni ljudem, ki so jih prizadele lanske avgustovske poplave, čeprav je javni razpis objavila že pred poplavami. Poplave so bile torej njen priročni izgovor. Pozneje se je izgovarjala, naj bi bili prenosni računalniki namenjeni tudi socialno šibkejšim otrokom v osnovnih šolah. Vendar so jo tudi pri tem ujeli na laži; ravnatelji namreč o tem niso vedeli nič. Za Demokracijo je nato razkrila, da je ministrstvo doslej razdelilo 39 prenosnih računalnikov (osmim občinam), preostali 12.961 so skriti na tajni lokaciji, ki pa je ne more razkriti, saj bi jih lahko kdo ukradel. Tako nekako smo to razumeli. Novinarji so kmalu izbrskali, da so računalniki v skladišču v Logatcu in da ministrstvo za skladiščenje mesečno plačuje 2.500 evrov najemnine. Izkazalo se je tudi, da doslej na ministrstvu še niso izdelali niti meril za razdelitev teh »čudes«. Ampak Emilija Stojmenova Duh se še vedno smehlja. Novinarjem je celo očitala, »da lažejo«, v interpelaciji pa da se bo izkazala resnica. No, bomo videli. Gospa verjetno ne pozna slovenskega pregovora, da se najslajše smeje, kdor se zadnji smeje.
Golobova izbranka iz kvote SD
Naslednja iz kvote šest milijonov evrov je 45-letna Dominika Švarc Pipan, ministrica za pravosodje. Uradno je iz kvote SD, neuradno pa se je za ministrsko mesto dogovorila neposredno z Robertom Golobom. Slednji naj bi jo bil pripravljal celo za predsednico stranke SD, naslednico Tanje Fajon, ko ji bo potekel čas, ko se ji bodo strici zahvalili za to.
Goloba in Švarc Pipanovo povezuje tudi prijateljstvo z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem. Vrata za prvo damo na pravosodnem ministrstvu ji je odprla tudi zavrnitev rokovanja z Janezom Janšo. Pred volitvami sta se po naključju srečala v Grosupljem, Janša ji je ponudil roko, Švarc Pipanova pa je to pred kamerami oholo zavrnila. Na volitvah v volilnem okraju Ljubljana Vič-Rudnik 2 je prejela vsega 759 glasov in se ni uvrstila v državni zbor.
Švarc Pipanovi, ki je še pred nekaj meseci zatrjevala, da nje pa že ne bo nihče zalotil s prsti v marmeladi, se je zdaj zgodilo prav to. Dne 28. decembra 2023 je vlada na dopisni seji potrdila njen predlog za nakup propadajoče stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani. Stavba naj bi bila za potrebe sodnikov, čeprav slednji o tem nakupu niso bili seznanjeni. Ko so izvedeli in ko so videli, za kakšen nakup je Švarc Pipanova zapravila 7,7 milijona evrov, so temu odločno nasprotovali. Ministrica je pogodbo o nakupu podpisala isti dan, kot je bil sprejet sklep vlade, denar prodajalcu, zasebnemu podjetju z lastniki na Obali, pa je nakazala že dan pozneje, to je 29. decembra, ko je bil tudi zadnji plačilni dan v državi pred novoletnimi prazniki. Zelo se ji je mudilo. Plačilni roki v javni upravi so namreč 30 dni, v nekaterih primerih celo do 60 dni, tu pa je šlo ekspresno hitro. Pogodbo na vsega štirih straneh s klavzulo videno-kupljeno so sestavili na ministrstvu, kot edina z ministrstva jo je podpisala Dominika Švarc Pipan. S parafi je označila tudi vse liste pogodbe. Če se je Švarc Pipanovi s podpisom in plačilom nenavadno mudilo, pa je bilo drugače pri zavarovanju nepremičnine. Ta je bila nezavarovana kar enajst dni, v tem času bi jo lahko s hipoteko obremenil kdorkoli. Nadalje je bilo ugotovljeno, da je stavba preplačana za okoli 6 milijonov evrov, ministrstvo cenitvenega poročila ni naročilo, pač pa je verjelo prodajalcu, da je nepremičnina toliko vredna. Vprašljiva je tudi površina stavbe. Nadalje ni zagotovljenih parkirnih mest, stavba je v razsulu. Po zadnje objavljenih podatkih naj bi rekonstrukcija oziroma obnova stala še vsaj toliko ali še več, kot je za stavbo plačalo ministrstvo. Pomenljivo je tudi, da se je mestna občina Ljubljana predkupne pravice odrekla v enem dnevu. Dr. Vinko Gorenak je vse to označil z besedami: »Če mene vprašate, gre za čisti korupcijsko dogovorjen posel.«
Po sistemu: Krivi so drugi
Švarc Pipanova se je po vseh razkritjih začela braniti, da pač ne more hoditi naokoli z metrom ter meriti in ocenjevati nepremičnine. Ko to ni pomagalo, je podpisala aneks k pogodbi za izmero in cenitev stavbe. Nato je krivdo za škandal zvrnila na generalnega sekretarja na ministrstvu Uroša Gojkoviča, dolgoletnega člana SD, ki naj bi bil vodil nakup sodne stavbe na Litijski. Po dogovoru s Tanjo Fajon, predsednico SD, in z Robertom Golobom je nato vladi predlagala Gojkovičevo zamenjavo. Vlada je to nemudoma sprejela, čez nekaj dni pa za vršilca dolžnosti generalnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje imenovala Žarka Bogunovića, znanega iz afere Vič-Holmec.
Mediji so poročali, da se je Švarc Pipanova spravila tudi na dva uslužbenca ministrstva, dve vodji služb, in sicer Simona Starčka (vodjo službe za nepremičnine in investicije) ter Janjo Garvas (vodjo finančne službe na pravosodnem ministrstvu). Za oba velja, da sta po hierarhiji bistveno niže in na nakup stavbe na Litijski nista mogla vplivati. Njun »greh« naj bi bil v tem, naj bi bila v preteklosti blizu SDS. Zanimivo pa je, da tako na ministrstvu kot drugi vladajoči politiki ter tudi njim podložni mediji molčijo o tem, da je ministričina desna roka državni sekretar Igor Šoltes, nekdanji predsednik Računskega sodišča RS. Zdaj nekateri celo navajajo, da ga bodo umaknili v diplomatsko službo, odšel naj bi na Kosovo. Šoltes je vnuk Edvarda in Pepce Kardelj, sestre Ivana Mačka – Matije, vsi skupaj so bili znani partijski veljaki. Poznavalci nakup stavbe na Litijski povezujejo tudi s stranko SD in preselitvijo njihove centrale z obrobja v središče Ljubljane.
Ko bančne kartice »ne delajo«
Dominiko Švarc Pipan bremeni še afera, povezana s porabo denarja na službeni plačilni kartici in z njenim zasebnim potovanjem po ZDA, ko naj ne bi »delala« nobena od zasebnih kartic zakoncev Švarc Pipan. Zato naj bi bila ministrica uporabila službeno plačilno kartico. Ko se je to razvedelo v javnosti, je znesek poravnala. Dejstvo pa je, da tega, da nobena od plačilnih kartic zakoncev Švarc Pipan »ni delala«, (skoraj) nihče ne verjame. Dominiki Švarc Pipan je v zadnjem času javnomnenjska podpora izrazito padla. Podporo so ji, kot kaže, odrekli tudi v stranki SD, kot so poročali mediji, pa tudi Matjaž Han je v oddaji Tarča na TV Slovenija nakazoval v to smer. Dr. Vinko Gorenak pa navaja, da gre v primeru stavbe na Litijski za korupcijski posel, ki zahteva odhod ministrice Švarc Pipanove.
Vse v znanem krogu
Dodajmo še, da indici kažejo, da je Švarc Pipanovi škandal podtaknila Vesna Vuković, generalna sekretarka Gibanja Svoboda, desna roka Roberta Goloba in nekdanja domnevno neodvisna novinarka, nazadnje portala Necenzurirano. Na tem portalu naj bi Vukovićeva še vedno objavljala svoje prispevke, tokrat pod psevdonimom. Gre pa tudi za novinarko, ki ji je Robert Golob v času, ko je vodil Gen-I, nakazal 103 tisoč evrov, namena plačila pa nista nikoli pojasnila. O tem, da je Švarc Pipanovi škandal podtaknila Vukovićeva, je pisal tudi dr. Gorenak.
Tretji dami so bogato postlali
Tretja dama iz kroga 6 milijonov evrov pa je že odstopljena Sanja Ajanović Hovnik, nekdanja ministrica za javno upravo. Ajanović Hovnikova je nekaj mesecev celo vodila ministrstvo za notranje zadeve, zato njena fotografija visi na notranjem ministrstvu poleg vseh drugih »resnih« ministrov. Ajanović Hovnikova je lani objavila razpis za dodelitev sredstev nevladnim organizacijam v vrednosti nad 6 milijonov evrov. Med glavnimi prejemniki sredstev so se znašli tisti, s katerimi je bila poslovno povezana. V enem od podjetij je bila solastnica celo njena mama. Ministrica je dolgo zagovarjala stališče, da je bilo z razpisom vse v redu. Tako kot Stojmenova Duh je vse obtoževala, da zavajajo in lažejo. Nato pa je pod težo dokazov odstopila. Vrnila se je na prejšnje delovno mesto na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja, a ne za dolgo. V zadnjih tednih se je izkazalo, da je bila izbrana za eno od vodilnih na Mestni občini Ljubljana. Ker ji je vmes padla sekira v med, je to ponudbo zavrnila. Že nekaj dni je kot vodja sektorja za pravne zadeve in kadre, čeprav ni pravnica, zaposlena na Slovenskih železnicah – s plačo okoli 8.500 evrov bruto.
Ministrica, ki to ni
Ministrica, ki je zrela za odstop, je tudi 53-letna Valentina Prevolnik Rupel. Za ministrico za zdravje je bila imenovana 13. oktobra 2023. Njene začetke so zaznamovali odprti in široki nasmehi poleg Roberta Goloba ali pa tudi kar tako. Ena njenih prvih nalog je bilo srečanje s predstavnikoma iniciative Glas ljudstva Jašo Jenullom in Dušanom Kebrom. Za zdravnike ni našla časa. Vse njihove prošnje in pobude je ignorirala. Vlada je namreč na začetku mandata napovedala, da bo zdravstvena reforma ključna prioriteta, kot rok za začetek so postavili 1. januar 2024. Hkrati je predhodnik Prevolnik Ruplove Danijel Bešič Loredan s sindikalnimi predstavniki zdravnikov podpisal dogovor o reševanju nekaterih žgočih tem. Iz tega ni bilo nič, tudi obljubljene reforme ni, zato so zdravniki začeli stavkati. Ministrica pa tudi to ignorira. Valentina Prevolnik Rupel ni niti članica pogajalske ekipe in tudi sicer ni navzoča na pogajanjih z zdravniki. No, tako je bilo do začetka tega tedna, ko smo prispevek oddali v tisk.
Prof. Matej Lahovnik je v enem od svojih komentarjev opozoril, da je ministrica za zdravje »v času zdravniške stavke odpotovala v Pariz na mednarodni posvet o inovacijah v zdravstvu. To je približno tako, kot da bi predsednik Gasilske zveze Slovenije ob hudem požaru na Krasu odpotoval v tujino na mednarodni posvet o inovativnih tehnikah gašenja,« je dodal prof. Lahovnik.
