Piše: Vida Kocjan
Potem ko je Urška Klakočar Zupančič, predsednica državnega zbora, od Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) zahtevala, da z mesta ustavnega sodnika odstavijo dr. dr. Klemena Jakliča in so se ti uprli, ker za to nimajo pristojnosti, je KPK klonila pod političnimi pritiski. Zoper Klemena Jakliča so sprožili prekrškovni postopek, ki je neverodostojen in pravni zmazek. Ustavni sodnik pa jim je nato nalil čistega vina.
KPK je proti ustavnemu sodniku Klemenu Jakliču sprožila prekrškovni postopek. Kot razlog so navedli, da predsednika ustavnega sodišča Mateja Accetta ni obvestil, da je zaprl svoj s. p. Odprl ga je leta 2017 in nato prek njega izdajal račune za opravljene visokošolske dejavnosti. S. p. je zaprl marca 2024, nato pa se je proti njemu začela velika politično-medijska gonja, čeprav je opravljanje visokošolske dejavnosti po zakonu za ustavne sodnike dovoljeno.
KPK se je pri svoji odločitvi o uvedbi prekrškovnega postopka zoper Jakliča sklicevala na določbo o prepovedi poslovanja iz 1. odstavka 35. člena Zakona o integriteti preprečevanja korupcije.
KPK si česa takega ne bi smel privoščiti
Klemen Jaklič je nato v izjavi za javnost poudaril, da določba, kot jo navaja KPK, za njegov primer sploh ni relevantna. Ta se nanaša na postopke javnega naročanja organov, pri katerih so zaposleni funkcionarji, in prepoveduje, da bi organ v postopkih javnega naročanja od svojega funkcionarja naročil gradnjo, nabavljal blago ali storitve. Dolžnost funkcionarja, da organ, pri katerem je zaposlen, o začetku in končanju opravljanja svoje dejavnosti samo formalno obvesti (in ne zaprosi za soglasje), pa je namenjena temu, da bi bil organ z relevantno dejavnostjo funkcionarja seznanjen zato, da pri njem ne bi naročal gradnje, blaga ali storitev s področja te dejavnosti. Jakličev primer pa ni tak, saj je imel registrirano dejavnost izključno za izvajanje »visokošolskega izobraževanja«. Ta dejavnost pa se po ureditvi, kot velja v Sloveniji, lahko izvaja izključno na akreditiranih visokošolskih zavodih, to je na fakultetah in univerzi, in nikjer drugje.
Jaklič še navaja, da ustavno sodišče ni akreditirani visokošolski zavod, na tem področju sploh ne deluje in tudi ne more izvajati javnega naročanja za visokošolsko izobraževanje. Hkrati pa funkcionar (sodnik) dejavnosti visokošolskega izobraževanja ne more opravljati na ustavnem sodišču. Zato dolžnost poročanja o zaprtju s. p., ki je registriran izključno za visokošolsko izobraževanje na visokošolskem zavodu, sploh ni predmet določbe o dolžnosti poročanja ustavnemu sodišču. Slednje funkcionarjem ustavnega sodišča tudi ne more prepovedati opravljanja tovrstne dejavnosti. Drugače pa bi bilo v primeru s. p., ki bi bil na primer registriran za opravljanje pravnega svetovanja in podobno. Tega v Jakličevem primeru ni bilo.
Ne poznajo zakonodaje
Klemen Jaklič še navaja, da se dejavnost visokošolske dejavnosti lahko opravlja in izvaja samo na akreditiranih visokošolskih zavodih in nikjer drugje. To je z odločbo z dne 7. junija 2012 potrdilo tudi vrhovno sodišče, ki je med drugim ločilo med opravljanjem dejavnosti visokošolskega izobraževanja in izvajalci dejavnosti visokošolskega izobraževanja. Vrhovno sodišče je to tudi natančno opredelilo, očitno pa je, da KPK slovenske zakonodaje ne pozna.
»Če torej KPK vodi postopek prekrška na pravni podlagi, ki je tako očitno neupoštevana, si je to mogoče razložiti samo z vidika eksplozije javno izraženega pritiska visokih političnih funkcionarjev na to institucijo (KPK – op. av.), naj v tem primeru na vsak način najde nekakšno ‘kršitev’,« je v izjavi za javnost zapisal ustavni sodnik Klemen Jaklič. Dodal je, da »po standardu Evropskega sodišča za človekove pravice prav takšno pozivanje s strani visokih političnih funkcionarjev predstavlja vnaprejšnje izničenje poštenega postopka«. Pri tem je spomnil na primer nekdanjega pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča v zadevi Igor Bavčar, ko je prvi javno izjavil, »naj sodišče čim prej presodi, da zadeva ne bi slučajno zastarala«. Jaklič je navedel, da je bila Klemenčičeva izjava bistveno milejša od tokratnih pozivov Urške Klakočar Zupančič Komisiji za preprečevanje korupcije. Evropsko sodišče za človekove pravice pa je Klemenčičevo izjavo »razglasilo za primer tovrstne kršitve«.
(Celoten članek si preberite v tiskani izdaji Demokracije.)
