-1.5 C
Ljubljana
petek, 22 novembra, 2024
e-Demokracija
Hrvaška 2024
ENG
...

[IZ MINUTE V MINUTO] RUSKA AGRESIJA NA UKRAJINO, 10. dan: Rusi zavzeli jedrsko elektrarno Zaporožje, na Poljskem aretirali domnevnega ruskega vohuna

FokusIzpostavljenoTujina
Vojna v Ukrajini traja že dve leti. (foto: EPA / Alisa Yakubovych)

Piše: C. R., P. T., STA

Ruski predsednik Vladimir Putin je pred tednom dni napadel Ukrajino, dogovor glede premirja za vspostavitev humanitarnih koridorjev je, kaže  popolnoma ničen, saj je ruska vojska začela napad na Zaporožje, največjo jedrsko elektrarno v Evropi! Smo najbliže jedrski katastrofi vse od leta 86 dalje! Izbruhnil je POŽAR! CNN: Mariupol je še vedno brez humanitarnega koridorja, prebivalci so ujeti v mestu brez ogrevanja, elektrike in vode!

20.40 Države članice EU so se odločile omejiti sodelovanje z Rusijo na področju pravosodja zaradi vojaške agresije proti Ukrajini. Pravosodni ministri unije so se dogovorili, da ne bodo več obravnavali zahtev za pravno pomoč ali izročitev iz Rusije in tudi iz Belorusije, je v Bruslju dejal francoski minister za pravosodje Eric Dupond-Moretti.

Dosegli smo širok dogovor, da ne bomo več obravnavali zahtev na področju kazenskih zadev glede medsebojne pomoči in izročitve iz Rusije in Belorusije. Spoštovanje na področju kazenskega prava temelji na zaupanju in spoštovanju mednarodnega prava, je opozoril predsedujoči Svetu EU Dupond-Moretti po zasedanju.

Ministri so se dogovorili, da bodo primere v prihodnje obravnavali posamično. Na področju civilnega prava pa želi sedemindvajseterica sodelovanje obdržati. Dupond-Moretti je pri tem navedel primer mednarodne ugrabitve otrok, kjer bi v primeru neukrepanja lahko nastala škoda, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Po besedah avstrijske pravosodne ministrice Alme Zadic gre v prvi vrsti za to, da skupaj odločno nastopimo in sprejmemo vse ukrepe. Pri tem je kot “pravi korak” pozdravila odprtje preiskave Mednarodnega kazenskega sodišča o vojnih zločinih v Ukrajini.

Nemški minister za pravosodje Marco Buschmann pa je dejal, da Evropa ali Rusija ne smeta postati “varno zatočišče za težke kriminalce” in da bodo “zelo kritično obravnavali zahteve za izročitev”. Zaupanje v pravno državo v Rusiji je bilo omajano, je dejal po poročanju APA.

Ministri so ob tem obsodili rusko agresijo na Ukrajino. Slovenijo je na zasedanju zastopal državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Zlatko Ratej, ki je pozval k hitremu odzivu vseh demokratičnih struktur v Evropi in pozdravil razpravo o možnih usklajenih oblikah odziva EU proti Rusiji in Belorusiji na področju pravosodja oziroma pravosodnega sodelovanja, so zapisali v sporočilu ministrstva.

19.06 Od začetka ruske invazije naj bi Poljsko prečkalo približno 670.000 beguncev iz Ukrajine.

Alina Kosinska, begunka iz Zaporožja, kraja ruskega napada na jedrsko elektrarno, je prispela v obmejno mesto Przemysl, kjer sprejemajo številne begunce iz Ukrajine.

“Zelo me je strah za moj dom in upam, da lahko Evropa in ves svet ustavita Putina,” je povedala za Euronews. “Izgubila sem dom, izgubila sem normalno življenje, tam sem imela službo. Zdaj moram pobegniti iz svoje države.”

Begunci so nastanjeni v velikem sprejemnem centru v mestu.

“Na stotine ljudi bo nocoj prespalo tukaj. Drugi odhajajo v druge države in na druge lokacije na Poljskem,’ je povedala poročevalka Euronewsa Monica Pinna v Przemyslu.

“Videli smo neverjetne primere solidarnosti. Sem prihajajo avtomobili in kombiji iz Nemčije in Italije, Francije, ki prinašajo hrano in oblačila. Razmere so srce parajoče, vendar je neverjetno videti te primere solidarnosti.”

18.50 Ruski neodvisni časnik Nova Gazeta bo umaknil vsebino o Ukrajini, potem ko je ruski parlament danes sprejel zakon, ki za po oceni oblasti lažne novice o ruski vojski določa zaporno kazen in globe. “Ni dvoma, da se bo ta grožnja uresničila,” sporočajo iz časnika, katerega glavni urednik Dmitrij Muratov je lani prejel Nobelovo nagrado za mir.

Sporočili so, da bodo s svoje spletne strani odstranili gradivo o ruski invaziji na Ukrajino, a bodo še naprej poročali o posledicah, s katerimi se sooča Rusija, kot so hitro padanje življenjskega standarda, težave z dostopom do tujih zdravil in tehnologij ter pregon disidentov.

“Vojaška cenzura v Rusiji je hitro prešla od groženj z blokado in zaprtjem medijev na grožnje s kazenskim pregonom novinarjev in državljanov, ki širijo informacije o vojaških dejanjih, ki so drugačne od sporočil za javnost obrambnega ministrstva,” so še zapisali v časniku in dodali, da so se njihovi bralci “nedvoumno izrekli za nadaljevanje dela v pogojih vojaške cenzure”.

Zakonodaja, ki jo je danes sprejel spodnji dom ruskega parlamenta, določa zaporno kazen do 15 let in globe za osebe, ki objavljajo “zavestno napačne informacije” o vojski. Zakon bo veljal tako za ruske kot tuje državljane.

Ta teden sta sicer zaradi ukrepov oblasti prenehala delovati dva ruska neodvisna medija, radio Eho Moskve in televizija Dožd, britanski BBC pa je danes sporočil, da zaradi zakona umika svoje novinarje iz Rusije.

18.30 Zaradi zakonodaje, ki jo je danes sprejela ruska duma, britanski BBC začasno prekinja delo vseh svojih novinarjev v Rusiji, je danes sporočil direktor BBC Tim Davie.

17.36 Na podlagi visoke gospodarske rasti konec leta 2021 in dodatnih ukrepov vlade bi lahko Banka Slovenije občutno zvišala napovedi za letos, toda nadaljnji razvoj gospodarskih gibanj je zaradi dogajanja v Ukrajini zelo nepredvidljiv. Za zdaj je njegov vpliv na slovensko gospodarstvo in inflacijo še razmeroma omejen, se pa tveganja povečujejo.

17.30 Oblasti v Moskvi so zavrnile izdajo dovoljenja za demonstracije nasprotnikov invazije na Ukrajino in podpornikov ruskih oboroženih sil. Mesto je prepoved utemeljilo s pandemijo covida-19. Moskovska mestna uprava je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa prejela več prijav za demonstracije s 25.000 do 100.000 udeleženci.

Oblasti medtem niso razkrile, kdo je prijavil shode in ob kateri priložnosti.

Opozicijska stranka Jabloko je sicer ostro kritizirala rusko invazijo na Ukrajino in napovedala organizacijo protestnega pohoda v Moskvi. Nasprotnike vojne v Ukrajini so pozvali, naj svoje nasprotovanje objavijo na družbenih omrežjih in organizirajo peticije.

Po poročanju neodvisnega spletnega portala Meduza so se oglasili tudi podporniki tega, kar Kremelj imenuje “posebna vojaška operacija” v Ukrajini.

V Moskvi so zaradi pandemije že dolgo prepovedane demonstracije. Kljub temu so ljudje v preteklih dneh v več deset ruskih mestih protestirali proti vojni v Ukrajini, čeprav so jim grozile aretacije, visoke kazni in policijsko nasilje. Do zdaj je bilo zaradi protestov pridržanih že več tisoč ljudi.

16.30 Nemški kancler Olaf Scholz je ruskega predsednika Vladimirja Putina danes pozval k takojšnji ustavitvi vseh sovražnosti v Ukrajini in zahteval, da se omogoči dostop za humanitarno pomoč na območjih spopadov, so sporočili iz Scholzevega urada.

Scholz je v enournem telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom izrazil veliko zaskrbljenost. Iz Ukrajine že nekaj dni prihajajo “grozne slike in informacije”, so sporočili iz kanclerjevega urada.

Scholz je pri tem Putina pozval, naj nemudoma ustavi vse sovražnosti v Ukrajini. Zahteval je tudi, da se omogoči dostop za humanitarno pomoč na območjih spopadov, je sporočil tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Hebestreit.

Putin pa je kanclerja obvestil, da Rusija ta konec tedna načrtuje tretji krog pogovorov z Ukrajino, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

V okviru drugega kroga pogovorov med rusko in ukrajinsko delegacijo, na katerih si prizadevajo doseči prekinitev ognja, sta strani v četrtek dosegli dogovor o vzpostavitvi humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov.

Voditelja sta se dogovorila, da bosta pogovore kmalu nadaljevala, še navaja dpa.

16.00 V ukrajinski prestolnici Kijev se je od začetka ruske invazije prejšnji četrtek rodilo skoraj 400 otrok. “Rodilo se je 199 dečkov in 191 deklic,” je danes v video sporočilu povedal župan Kijeva Vitalij Kličko, ki je v četrtek obiskal postajo podzemne železnice, ki služi kot zaklonišče pred zračnimi napadi.

15.30 Vojna v Ukrajini bo trajala še nekaj časa, EU pa se bo morala spoprijeti s številnimi izzivi, na preizkušnji bosta tako njena enotnost kot solidarnost, so poudarki današnjega pogovora udeležencev spletne razprave Studio Evropa, ki ga je pripravila Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji.

14.30 Članice zveze Nato nasprotujejo vzpostavitvi območja prepovedi preletov nad Ukrajino, je poudaril generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg po izrednem zasedanju zunanjih ministrov Nata v Bruslju. Nato noče biti neposredno vpleten v konflikt v Ukrajini, saj bi to pomenilo še več ubitih civilistov, je dejal. Putin je pobudo že zavrnil.

13.50 Poljska agencija za notranjo varnost (ABW) je v bližini meje z Ukrajino aretirala domnevnega ruskega vohuna. Gre za španskega državljana ruskega porekla, ki naj bi delal za rusko obveščevalno službo (GRU), poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Domnevnega vohuna so aretirali v noči na 28. februar v kraju Przemysl blizu poljsko-ukrajinske meje, kjer se je nahajal več dni.

Kot domnevno akreditiran novinar je prišel do informacij, “ki bi lahko, če bi jih uporabila ruska tajna služba, negativno vplivale na notranjo in zunanjo varnost ter obrambno sposobnost Poljske”, so sporočili iz ABW.

Španski državljan naj bi imel namen odpotovati v Ukrajino, kjer naj bi deloval kot ruski agent, poroča dpa.

Aretiranega moškega preganjajo zaradi domnevnega dela za tujo obveščevalno službo z namenom škodovati Poljski. Zaradi teh obtožb mu grozi do 10 let zapora.

13.34 Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je Rusiji in Ukrajini izrazil pripravljenost, da pride v Černobil in vodi pogajanja med stranema o varnostnih zagotovilih za ukrajinske jedrske elektrarne. To je dejal po današnjem ruskem zavzetju ukrajinske jedrske elektrarne v Zaporožju, največje v Evropi.

Grossi je povedal, da je stranema sporočil, da je na voljo in da je pripravljen v Černobil potovati takoj, ko bo lahko. Odpotoval bi lahko, ko se v soboto vrne iz Teherana, je pojasnil na novinarski konferenci na Dunaju in dodal, da o tej možnosti razmišljata obe strani, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Pogovori bi potekali v ukrajinskem Černobilu, kraju doslej najhujše jedrske nesreče, ki je prav tako v rokah ruskih sil. Grossi je dejal, da želi z obema stranema govoriti o okviru za zaščito varnosti in delovanja ukrajinskih jedrskih elektrarn.

Posredovanje je ponudil, potem ko so ruske sile ukrajinsko jedrsko elektrarno v Zaporožju danes zavzele po spopadih z ukrajinsko vojsko. V ruskem obstreljevanju je izbruhnil tudi požar, ki je vzbudil strahove pred jedrsko nesrečo.

Grossi je pojasnil, da je zagorelo v stavbi, ki ni del jedrskih reaktorjev, ampak bližnji vadbeni objekt. Požar so medtem pogasili.

13.24 Predsednik republike Borut Pahor je danes zavrnil pobude, da bi moral Nato nad Ukrajino vzpostaviti območje prepovedi preletov, da bi tako pomagali ukrajinskim silam v boju proti ruskim letalom. Kot je opozoril Pahor, bi to pomenilo “vojno velikih razsežnosti” in povsem “nepredvidljiv razvoj dogodkov”.

13.22 Osrednjemu ruskemu spletnemu brskalniku Yandex, ki mu pravijo tudi ruski Google, grozi plačilna nesposobnost. Do tega bi lahko prišlo zaradi začasne prepovedi trgovanja z delnicami ruskega tehnološkega giganta Yandex za newyorških borzah, je v četrtek opozorilo rusko podjetje.

Newyorške borze so ta teden ustavile trgovanje z vsemi delnicami ruskih podjetij, dokler ne bo znano, kakšne sankcije jih bodo doletele zaradi ruske vojaške invazije na Ukrajino, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

V četrtek objavljenem sporočilu za javnost je Yandex, ki ima sedež na Nizozemskem, glavne pisarne pa v Rusiji, izpostavil, da ni tarča sankcij.

V družbi pa so ob tem opozorili, da bodo lahko v primeru, da bo trgovanje z njihovimi delnicami prepovedano dlje časa, imetniki njihovih obveznic zahtevali poplačilo dolga vključno z obrestmi. Skupina Yandex pa trenutno nima dovolj sredstev za vsa izplačila, so poudarili.

Še lani je Yandex zaslužil okoli 356 milijard rubljev, kar je po decembrskem menjalnem tečaju znašalo okoli 4,77 milijarde dolarjev.

Brskalnik, ki je zaživel leta 1997, je največji take vrste v Rusiji. Preko njega je bilo v zadnjem lanskem četrtletju opravljenih 60 odstotkov vseh spletnih iskanj v državi, pravijo v podjetju.

13.13 Vojna v Ukrajini navzgor potiska tudi cene pšenice, tako da nekatere vrste te žitarice beležijo najvišje ravni po letu 2008. Rusija in Ukrajina sta namreč zelo pomembni izvoznici in skupaj skrbita za skoraj 30 odstotkov vsega svetovnega izvoza pšenice.

Terminske pogodbe za pšenico Chicago (Soft Red Winter Wheat) so na borzi Chicago Board of Trade (CBOT) v četrtek prvič po letu 2008 presegle 11 dolarjev za mernik, s čimer se je cena od ponedeljka zvišala za skoraj tretjino. Danes je prišlo do dodatnega zvišanja, tako da so cene te pšenice trenutno pri 12,09 dolarja za mernik, kar je še 6,61 odstotka višje kot v četrtek.

Rekord pa je še vedno iz februarja 2008, ko je bila cena pri 13,49 dolarja za mernik.

Rusija in Ukrajina sta posebej pomembni dobaviteljici pšenice za Bližnji vzhod, Severno Afriko in Azijo, kjer ponekod že zdaj vlada lakota. Konflikt v Ukrajini zato sproža posebej velik strah, da bo prišlo do pomanjkanja te žitarice na svetovni ravni, poroča katarska tiskovna agencija QNA

Analitiki pri RBC Capital opozarjajo tudi na pomembno vlogo Ukrajine kot izvoznice koruze. Med vsemi izvozniki je namreč njen delež 13-odstoten.

Stroka se v tej luči boji pospešitve rasti cen hrane, pri čemer je inflacija že zdaj visoka.

Ukrajinska pristanišča, od koder potujejo pošiljke pšenice, so zaradi oboroženih spopadov zaprta, mnogi kmetje pa so poprijeli za orožje. Ruski izvozniki pšenice pa bodo najverjetneje omejeni zaradi mednarodnih sankcij. Setveni čas je sicer pred vrati.

13.06 Svet ZN za človekove pravice je danes z veliko večino podprl ustanovitev preiskovalne komisije, ki naj bi preučila domnevne kršitve človekovih pravic s strani Rusije v Ukrajini ter te dokumentirala. Komisija naj bi ob tem imenovale odgovorne, ki bi jim lahko nato sodili, je razvidno iz danes sprejete resolucije.

Ukrajinska veleposlanica Jevgenija Filipenko se je zahvalila za podporo. “Cel svet je proti tebi,” je ob tem še dejala ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu.

Neodvisna mednarodna preiskovalna komisija je najvišji preiskovalni organ, ki ga lahko vzpostavi Svet ZN za človekove pravice, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Svet je v resoluciji najostreje obsodil “kršenje človekovih pravic in zlorabe ter kršenje humanitarnega mednarodnega prava v okviru agresije Ruske federacije proti Ukrajini”. Rusijo so pozvali, naj nemudoma preneha spopade. Vlado v Minsku pa, naj ne podpira več dejanj Rusije, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Resolucijo je podprlo 32 od 47 članic sveta, 13 se jih je vzdržalo, med njimi Kitajska, Rusija in Eritreja pa sta bili proti. Med podporniki je tudi Slovenija, kot je že v četrtek v nagovoru v svetu dejal zunanji minister Anže Logar.

Že v sredo je ruski napad obsodilo 141 članic Generalne skupščine ZN v New Yorku.

Na terenu pa tudi Rusi beležijo težke izgube:

12.30 Požar v ukrajinski jedrski elektrarni Zaporožje, ki je bil sicer pogašen, ne predstavlja resne grožnje za jedrsko varnost, je danes za STA ocenil slovenski strokovnjak za jedrsko varnost Miroslav Gregorič. Kot je dodal, je po njegovem vedenju prišlo do požara v šolskem centru elektrarne in zato ni povezan z jedrsko varnostjo, je pa “moteč dogodek”.

Ob tem je Gregorič pojasnil, da je jedrska elektrarna Zaporožje največja v Ukrajini, “mogoče celo v Evropi”, in ima šest reaktorjev vrste VVER, s po tisoč megavati elektrike, ter je na lokaciji, kjer je še 3000 megavatov termoelektrarn, tako da gre za ogromen energetski kompleks.

Po besedah Gregoriča so Rusi, če so zasedli ukrajinsko jedrsko elektrarno Zaporožje, najverjetneje ukrajinskim operaterjem dovolili, da nadaljujejo z delom. Tam zaposleni bi lahko morda imeli težave z rednim prihajanjem na delo, a imajo v jedrski elektrarni v okviru sistema civilne zaščite v primeru jedrskih nesreč zagotovo tudi možnost prenočitve, hrane in vode, je še dejal.

O tem, koliko so poškodovani daljnovodi in transformatorske postaje v okolici jedrske elektrarne Zaporožje, slovenski strokovnjak za jedrsko elektrarno nima podatkov, a tudi če bi bili poškodovani vsi daljnovodi v okolici in če so reaktorje ustavili, imajo na lokaciji dizelske generatorje, ki imajo dovolj elektrike za delovanje varnostnih sistemov, poleg tega so na lokaciji še termoelektrarne, tako da je lahko omogočena elektrika.

Na vprašanje, kaj je glavna grožnja za katerokoli jedrsko elektrarno v vojaškem spopadu, je Gregorič odgovoril, da ima večina jedrskih elektrarn skladišče za izrabljeno gorivo, kjer je veliko urana, plutonija in drugih radionuklidov, od stroncija, cezija itn. “Če bi po nesreči kakšna bomba priletela v takšno skladišče, lahko pride do kontaminacije okolice, a mislim, da to ni v nobenem interesu,” je še dodal.

Primerjava med nesrečo v jedrski elektrarni v Černobilu leta 1986 in jedrsko elektrarno v Zaporožju po besedah Gregoriča ni na mestu, saj gre za zelo različni vrsti reaktorjev. V Zaporožju so tlačnovodni reaktorji, ki so nekoliko podobni reaktorju v Krškem, razlika je le, da imajo ruski tlačnovodni reaktorji v Zaporožju horizontalni uparjalnike, tisti v Krškem pa so vertikalni. Černobil je imel vrelnovodni reaktor z grafitnim moderatorjem, kar je “čisto drugo”, je pojasnil.

Ukrajina ima trenutno skupno 15 delujočih reaktorjev, vsi so tlačnovodni in so po navedbah Gregoriča solidno vzdrževani. Takšnih reaktorjev, kot je bil tisti v Černobilu, na ozemlju Ukrajine več ni.

Za razliko od nesreče v nuklearki je pri jedrski bombi verižna reakcija, ki je podobna, a je bistveno hitrejša. V sodobnih bombah je pet do deset kilogramov plutonija ali urana. Pri atomski bombi je glavni učinek tlačni sunek, visoka temperatura ter gama in nevtronsko sevanje v milisekundi ter elektromagneti pulz, ki uniči vse telefone in mobilne naprave v določenem krogu.

Pri jedrski nesreči, kot sta bili v ukrajinskem Černobilu ali japonski Fukošimi, pa gre za sto ton urana, goriva, ki je v reaktorju, in nekaj sto kilogramov ali več plutonija, ki je v gorivu, ker reaktor dela. Ni takega tlačnega vala in temperaturnega šoka, so pa izpusti radionuklidov, ki se dvigajo v zrak in jih veter nosi in to povzroči kontaminacijo ozemlja in če to nosi oblak, povzroči tudi sevanje iz oblaka in ko padejo aerosoli na tla, to povzroči tudi sevanje od tal do človeka in tako pride do kontaminacije vode, hrane itn. To je velika razlika. Urana, plutonija in radionuklidov, ki se sprostijo pri nesreči v jedrski elektrarni, je bistveno več kot pri atomski bombi, je še pojasnil.

Slovenska uprava za jedrsko varnost je sicer v zvezi s požarom v jedrski elektrarni Zaporožje v Ukrajini danes objavila sporočilo za javnost, v katerem so med drugim zapisali, da dogodek nima vplivov na ozemlje Slovenije, da pa dogodek spremlja strokovna skupina omenjene uprave, ki bo javnost sproti obveščala o nadaljnjem dogajanju. Informacije so dostopne tudi na spletni strani www.ursjv.gov.si.

12.00 Območna vojaška uprava Zaporožja je uradno potrdila, da je ruska vojska zasegla televizijski stolp v Melitopolu, tam namestila svojo opremo in začela s predvajanjem ruskih televizijskih kanalov. Viri tudi sporočajo, da bi agresor pripeljal statiste s Krima, da bi razglasili lažne “republike”.

Danes čez dan namreč nameravajo okupatorji v mestu Herson in v regiji Herson prirediti predstavo, s katero bi “razglasili” še eno lažno republiko. Pred tem so bili poskusi okupatorjev v zadnjih dveh dneh, da bi pod krinko “razdeljevanja humanitarne pomoči” zbrali lažno lokalno prebivalstvo, neuspešni. Med statisti, ki jih je vpletel agresor, precejšen del niso krimski, temveč ruski kolonizatorji polotoka, vključno z družinami njihovih vojakov in “uradnikov”. Agresorji v navedeno oddajo s strani okupatorjev odpeljejo tudi ujetnike zaradi “splošnih kaznivih dejanj”.Okupatorji bodo 4. marca zgodaj zjutraj nekaj t. i.  prebivalcev Hersona odpeljali v regijo.Poslati nameravajo do 50 avtobusov iz Evpatorije in Sevastopola. Med drugim statiste rekrutirajo iz “državnih institucij”, organizacijo dogodkov agresor zaupa “krimski” FSB. Udeležencem dogodkov je trenutno obljubljeno plačilo v imenu ruskih specialnih služb, od 50 do 150 tisoč rubljev na dan, pripravljajo pa se, da bodo več dni “delali” v več mestih celinske Ukrajine hkrati. .Po oddaji naj bi kriminalni element, ki so ga odpeljali s Krima, okupatorji uporabili za ropanje in teror v vaseh in naseljih južne Ukrajine za ustrahovanje in zatiranje. Po naših podatkih nameravajo “imenovati” “novo lokalno vlado” na lokalni ravni.

11.30 Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je danes v Bruslju obsodil rusko obstreljevanje ukrajinske jedrske elektrarne in napade na civiliste. “Vse to kaže na brezobzirnost te vojne in na to, kako pomembno je, da se konča,” je poudaril ob začetku izrednega zasedanja zunanjih ministrov zaveznic, sklicanega zaradi ruske invazije Ukrajine.

11.06 Evropska mreža nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI) je ta teden pozvala k takojšnji prekinitvi ruske invazije na Ukrajino skladno z načeli mednarodnega prava, humanitarnega prava in prava človekovih pravic. Države članice Sveta Evrope pa poziva k pomoči Ukrajini.

ENNHRI rusko vlado poziva tudi, naj uvede začasne ukrepe, ki jih je izdalo Evropsko sodišče za človekove pravice, so iz mreže sporočili v posebni izjavi, ki so jo izdali ob podpori Varuha človekovih pravic Republike Slovenije in drugih članic ENNHRI.

Mreža pozdravlja mirovna pogajanja in podporo mednarodnih organov, kot so ZN, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), Svet Evrope in EU.

Vse države članice Sveta Evrope pa poziva, naj izkažejo solidarnost z Ukrajino, zagotovijo humanitarno pomoč, ponudijo zatočišče posameznikom, ki bežijo iz Ukrajine, in v zvezi s tem sodelujejo z evropskimi nacionalnimi institucijami za človekove pravice.

10.58 Mestna občina Maribor v torek začenja akcijo zbiranja humanitarne in materialne pomoči za Ukrajino in ukrajinske begunce v drugih državah. Na lokacijah v Kamnici, Melju, Teznem, Studencih in Taboru bodo zbirali higienske pripomočke in prehrano, ločeno pa še prvo pomoč in gasilsko reševalno opremo. Mesto je dalo na voljo tudi namestitve.

Akcije zbiranja higienskih pripomočkov in prehrambenih izdelkov v petih mestnih četrtih bodo potekale v torek in četrtek od 12. do 16. ure, zaenkrat do 15. marca.

Na občini poudarjajo, da mora biti oprema uporabna in primerna za delitev končnim upravičencem. Hrana mora biti vsaj pol leta pred rokom uporabe in zapakirana v originalno embalažo.

V Mariboru pomoč že zbirajo na sedežu podjetja Marifarm, podjetji Farmadent in Mariborske lekarne sta poskrbeli za donacijo opreme prve pomoči. Dobrodošla je tudi finančna pomoč.

Beguncem iz Ukrajine so dali na voljo namestitvene zmogljivosti Hostla Pekarna in Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor. Tam že prebiva več

10.45 Zaradi kritičnih razmer v Ukrajini Zdravniška zbornica Slovenije zbira medicinske potrebščine in sanitetni material. Pomoč bodo nato s pomočjo partnerskih humanitarnih organizacij predali Ukrajini, so sporočili. Ob tem je preko 100 zdravnikov in zobozdravnikov izrazilo interes za vključitev med prostovoljce za oskrbo bolnikov na ukrajinski meji.

Prav tako se je v zadnjem tednu 200 zdravnikov in zobozdravnikov javilo za pomoč pri zdravstveni oskrbi v primeru namestitve večjega števila beguncev v Sloveniji.

Zdravniki in zobozdravniki prispevajo pomoč tudi v obliki finančnih sredstev, iz katerih bo kupljen potreben material. Zbiranje poteka preko ustanove za pomoč ogroženim Državljani sveta zobozdravnika Jureta Poglajna, ki že ima praktične izkušnje s pomočjo beguncem. Trenutno je denar možno nakazati za medicinski material in mleko v prahu. Več informacij o možnosti pomoči je na voljo na spletni strani zbornice sta.si/qeOE1E.

“Slovenski zdravniki in zobozdravniki z izjemno zaskrbljenostjo spremljamo dogajanje v Ukrajini”, so ob tem sporočili iz zdravniške zbornice.

10.34 Osrednje bonitetne hiše so po ruski invaziji na Ukrajino in ostrih mednarodnih sankcijah zoper Rusijo, ki so sledile, znižale oceno na dolgoročni dolg Rusije v območje visokega tveganja za odplačevanje obveznosti (junk). Kot opozarjajo, je ta država v vse slabšem položaju, zato bi se lahko njena boniteta v prihodnje še znižala.

V četrtek sta bonitetno oceno Rusije v območje visokega tveganja najprej znižali bonitetni hiši Moody’s in Fitch, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Moody’s je oceno države znižal z Baa3 na B3, ki je zadnja ocena na ravni visoke špekulativnosti. Bonitetna hiša je ob tem napovedala dodaten pregled zaradi mednarodnih sankcij, kar pomeni, da bi se lahko odločila za nadaljnje znižanje.

Nazadovanje ocene se nanaša tudi na rusko centralno banko in nekatere večje finančne institucije v državi, so pojasnili v agenciji. Izpostavili so “povečano tveganje” za poplačilo ruskih dolgov in izrazili “pomembno zaskrbljenost” v zvezi z rusko pripravljenostjo na vračanje posojil.

Fitch je medtem bonitetno oceno Rusije oklestil z BBB na B, kar prav tako predstavlja raven visoke špekulativnosti, obeti so negativni. V tej bonitetni hiši namreč pričakujejo dodatne sankcije zoper ruske banke.

Posvarili so še, da bo posledica dlje časa trajajoče vojne v Rusiji in šibkejše gospodarske aktivnosti večja politična negotovost in nestabilnost v državi.

Če se bosta Moody’s in Fitch odločila za dodatno znižanje bonitetne ocene Rusije, je prva raven, ki sledi, raven občutnega tveganja.

Oceno na ruski državni dolg je nato za njima znižala še bonitetna hiša Standard & Poor’s (S&P), in sicer na CCC-, kar pa že predstavlja raven občutnega tveganja, naslednja stopnja je izjemna špekulativnost. Tudi v tej agenciji opozarjajo, da bi lahko v prihodnjih tednih oceno še oklestili.

Kot navajajo, se je v Rusiji povečalo tveganje za plačilno nesposobnost, med drugim pa jih skrbijo izredni ukrepi ruskih oblasti za zaščito rublja in deviznih rezerv.

10.30 Posnetki porušene šole v Žitomirju:

10.00 Madžarski premier Orbán o ukrajinski begunski krizi: »Pričakujemo, da bodo razmere v prihodnjih tednih še težje. Vendar sem danes videl, da bomo zaradi naše enotnosti sposobni obvladati še večji pritisk.«

9.45 Spodnji dom ruskega parlamenta je danes sprejel zakonodajo, ki določa visoke kazni za širjenje domnevnih lažnih informacij o ruskih vojaških silah. Kršiteljem grozijo denarne kazni in do 15 let zapora, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Mediji v Rusiji že od prejšnjega tedna v svojih poročilih o vojni v Ukrajini ne smejo uporabljati izrazov napad, invazija ali napoved vojne. Moskva namreč vojno označuje kot posebno vojaško operacijo.

Da bi sprememba zakona, ki ga je danes potrdila duma, stopila v veljavo, manjkata še potrditev zgornjega doma parlamenta in podpis ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Glede na spremembe zakona so kaznivi širjenje domnevnih lažnih novic o ruski vojski, diskreditacija sil in pozivi k uvajanju sankcij proti Rusiji.

Sprememba zakona zbuja strah, da bodo v Rusiji še dodatno omejili poročanje preostalih neodvisnih medijev v državi. Ruske oblasti so v preteklih dneh že blokirale več kritičnih medijev, med drugim pa je nehal delovati do Kremlja kritičen radio Eho Moskve.

9.40 Žitomir v ruševinah:

9.30 Po navedbah ukrajinske vojske ruske čete nadaljujejo napredovanje proti prestolnici Kijev. “Glavna prizadevanja okupatorskih sil so osredinjena na obkolitev Kijeva,” je davi sporočila ukrajinska vojska. Pri tem niso navedli novih podatkov o bojih okoli ukrajinske prestolnice, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Ukrajinska vojska po poročanju britanskega BBC tudi zatrjuje, da je Rusija izčrpala večino svojih operativnih rezerv pri poskusu zavzetja Kijeva, sedaj pa dobiva podporo iz drugih divizij.

V Kijevu je bilo sicer po navedbah dpa od polnoči več zračnih alarmov. Prebivalci naj bi se zatekli v zaklonišča za letalske napade.

Po navedbah ukrajinske strani naj bi se ruska vojska umaknila s strateško pomembnega letališča Gostomel severozahodno od Kijeva. Je pa v celoti obkolila mesto Mariupol na jugu države, kar je na Facebooku po navedbah BBC potrdil tudi generalni štab ukrajinske vojske. “Sovražnik je imel pomembno tehnično prednost,” so ob tem po poročanju dpa navedli na ukrajinski strani.

Prebivalci Mariupola po navedbah BBC poročajo o hudem obstreljevanju mesta, ko ruske sile poskušajo zavzeti mesto.

Dpa medtem še navaja poročila o napadu na protiletalski sistem na obali Črnega morja. Ukrajinska vojska pa po poročanju BBC navaja, da se je skupina ruskih vojakov umaknila iz mornariških oporišč v Črnem morju.

Kot sicer opozarja dpa, informacij ni bilo mogoče neodvisno preveriti.

8.45 Ruska vojska je dokončno zavzela ukrajinsko jedrsko elektrarno Zaporožje, je danes sporočila ukrajinska agencija za jedrsko energijo. V nuklearki je pred tem zaradi ruskega obstreljevanja zagorelo, a so požar že pogasili.

“Ozemlje jedrske elektrarne Zaporožje so okupirale oborožene sile Ruske federacije,” so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še sporočili iz omenjene agencije. Dodali so, da zaposleni v nuklearki še naprej upravljajo reaktor, prav tako se v skladu z običajnimi varnostnimi pravili nadaljuje oskrba z električno energijo.

Ukrajinska agencija za jedrsko energijo je danes še sporočila, da v jedrski elektrarni Zaporožje ni prišlo do radioaktivnega sevanja. “Spremembe v radioaktivnem sevanju niso bile zabeležene,” so zatrdili.

Po silovitem ruskem obstreljevanju je ponoči izbruhnil požar v eni od stavb jedrske elektrarne Zaporožje, ki je največja jedrska elektrarna v Evropi. Po več urah negotovosti je gasilcem v jutranjih urah ogenj uspelo pogasiti. Žrtev ni bilo.

7.10  Jedrska elektrarna v Zaporožju, industrijskem mestu na jugovzhodu Ukrajine, ki leži okoli 525 kilometrov južno od Černobila, zagotavlja približno 40 odstotkov jedrske energije v državi. Glede na izjave Zelenskega je tam nameščenih šest od 15 jedrskih reaktorjev v državi, ki ima skupno štiri delujoče jedrske elektrarne.

Prav te predstavljajo eno od glavnih skrbi, odkar je Rusija pred devetimi dnevi napadla Ukrajino in začela mesta obstreljevati z bombami in raketami.

7.00 Vse več je govoric o tem, da se bodo v Ukrajini v mestih, ki so jih zavzeli Rusi, začele javne usmrtitve.

6.30 Po silovitem ruskem obstreljevanju je ponoči izbruhnil požar v eni od stavb jedrske elektrarne v ukrajinskem Zaporožju. Po več urah negotovosti je gasilcem v jutranjih urah ogenj uspelo pogasiti, žrtev ni bilo, prav tako naj bi bila zagotovljena varnost te največje jedrske elektrarne v Evropi.

Ukrajina je v zgodnjih jutranjih urah sporočila, da je ruski napad povzročil požar v enem od poslopij v jedrski elektrarni. Sama elektrarna naj ne bi bila prizadeta, je pa obstajala bojazen, da bi se lahko požar širil, če ga ne bi kmalu pogasili.

Ukrajinski gasilci so sprva poročali, da niso imeli dostopa do prizorišča, nakar so nekaj po 5. uri vendarle začeli gasiti požar. Pogasili so ga približno uro pozneje, navedbe ukrajinskih reševalnih služb povzema britanski BBC.

Že pred tem so pristojne službe navajale, da na območju niso zaznali povišanega sevanja, “bistvena” oprema pa naj bi bila nepoškodovana.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v video sporočilu obsodil napad. “Nobena druga država razen Rusije še ni obstreljevala jedrskih elektrarn,” je dejal in dodal, da se je “teroristična država sedaj zatekla k jedrskemu terorizmu”.

Pred morebitnimi posledicami tovrstnih napadov je posvaril tudi Evropo. “Če pride do eksplozije, je to konec vsega. Konec Evrope,” je dejal in menil, da lahko le takojšnje evropsko ukrepanje ustavi ruske sile.

Zelenski je že govoril z več svetovnimi voditelji, vključno z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom in britanskim premierjem Borisom Johnsonom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Johnson je pozval k ustavitvi spopadov na območju jedrske elektrarne Zaporožje, ruskega predsednika Vladimirja Putina pa obtožil nepremišljenih dejanj, ki da lahko neposredno ogrozijo varnost vseh v Evropi. Predlagal bo izredno zasedanje Varnostnega sveta ZN v naslednjih urah.

5.00 Združeno kraljestvo zaradi dogajanja v Ukrajini sklicalo izredno sejo Varnostnega sveta ZN.

3.05 Ukrajinski mediji poročajo, da gori reaktor v jedrski elektrarni v Zaporožju, ki sicer trenutno ne obratuje, vendar je v njem jedrsko gorivo. Ukrajinske reševalne službe pravijo, da je požar v jedrski elektrarni v Zaporožju v stavbi za usposabljanje zunaj glavnega oboda. Po podatkih Mednarodne agencije za atomsko energijo se raven sevanja v jedrski elektrarni v Zaporožju ni spremenila. Direktor jedrske elektrarne v Zaporožju pravi, da je “jedrska varnost  za zdaj zagotovljena”.

3.04 NOROST!!!: Druga ruska napadalsa skupina se je pred 10 minutami približala vhodu v Zaporožsko jedrsko elektrarno. Predvidevamo lahko, da se v jedrski elektrarni prvič v zgodovini odvija spopad med vojskama.

2.01 Po intenzivnem ruskem obstreljevanju je v prostorih jedrske elektrarne v Zaporožju (največje v Evropi) izbruhnil POŽAR!!! Trenutno potekajo hudi boji za nadzor nad elektrarno. Bitko lahko spremljate v živo.

1.50 Rusija prav zdaj obstreljuje največjo jedrsko elektrarno v Evropi (Zaporožska jedrska elektrarna)!!!! Zdi se, da Černobil Moskvi ni dal nobene lekcije, poroča Višegrad.

21. 14 V Ukrajni je vspostavljeno začasno premirje, namenjeno vspostavitvi humanitarnih koridorjev, povzemamo po SiOlu. “To pomeni, da lahko v naslednjih dneh pričakujemo večje število beguncev tako v evropskih državah kot v Sloveniji,” je danes zvečer dejal notranji minister Aleš Hojs.

20.47 Ruska invazija bi lahko povzročila največje pomanjkanje pšenice v zgodovini. Invazija bo povzročila ogromen šok v oskrbi, ki ga kratkoročno ni mogoče preprečiti z ničemer.

19.42 V Černigovu so ob 18.20 so iz ruševin po letalskih napadih odstranili trupla 33 mrtvih in 18 ranjencev. Reševalne akcije so bile zaradi močnega obstreljevanja začasno prekinjene.

19.30 Število beguncev iz Ukrajine v EU strmo raste in se bliža milijonu. Tudi v Sloveniji se  močno krepi interes Ukrajincev za zaščito. Samo v prvih dveh dneh tega meseca so pri nas zabeležili izraženo namero okoli 90 oseb za prošnjo za mednarodno zaščito. Prijav bivanja je bilo od začetka leta 2500, samo v prvih dveh dneh tega meseca okoli 600. Velika večina Ukrajincev, ki vstopijo v Slovenijo, pa želi naprej k sorodnikom ali znancem, zlasti v Italijo, nekateri pa tudi v Španijo in Francijo.

19.16 Vojaki prostovoljci ukrajinskih teritorialnih obrambnih sil v Černovcih Kadirovu in njegovim čečenskim zločincem obljubljajo smrt: “V Ukrajini imamo dovolj zemlje, da vas lahko vse pokopljemo tukaj.”

19.11 Ukrajina pri pogajanjih ni dosegla rezultatov, poroča Kyiv Independent. Po besedah ukrajinskega predsedniškega svetovalca Mihaila Podoljaka je Ukrajina nezadovoljna z izidom drugega kroga pogajanj z Rusijo. Stranki se bosta sestali na tretjem krogu “verjetno v bližnji prihodnosti”. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je ukrajinska stran  sporočila, da so dosegli samo dogovor o vzpostavitvi humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov, potem ko je iz države zaradi ruske invazije zbežalo že več kot milijon ljudi.

19.10 Kyiv je pripravljen na boj na barikadah, poroča Ilia Ponomarenko.

19.03 Boj v Irpenju pri Kyivu:

19.02 Ukrajinski civilisti so v okrožju Nikolajev so našli 4 zapuščena ruska vozila 2K22M/M1 Tunguska AA, ki so jih vsa zažgali.

19.00 Mariupol še naprej obstreljujejo. V tem mestu je bilo ubitih in ranjenih že veliko civilistov, saj ruska vojska strelja po blokih in hišah. V mestu primanjkuje hrane, saj tudi oskrbe ni, že dlje časa ni elektrike, zato je so mobilni telefoni in računalniki izpraznjeni in ugasnjeni. Tudi stacionarne linije so težko dostopne.

18.33 Tečaji delnic na pomembnejših borzah v Evropi so se danes večinoma znižali, pri čemer gibanje še naprej narekuje vojna v Ukrajini. Nafta se je pocenila, tečaj evra pa spustil nižje.

18.29 Medijska cenzura v Rusiji: Liberalna ruska TV Dozhd pravi, da je ustavila oddajanje, potem, ko so jo oblasti ukazale zapreti zaradi oddaj o invaziji na Ukrajino.

18.07 Civilisti v Odesi se pripravljajo na obrambo mesta:

18.04 IKEA zaprla trgovine v Rusiji in Belorusiji.

17.49 Ukrajinski parlament potrdil odlok predsednika o splošni mobilizaciji! Zasedanje parlamenta je potekalo za zaprtimi vrati. Poslanci so podprli odlok št. 66/2022 z dne 24. februarja 2022 “O splošni mobilizaciji” Volodimirja Zelenskega.

17.46 Moldavija je pravkar vložila prošnjo za pospešeno članstvo v EU. Moldavija je tretja država tria (Ukrajina, Gruzija in Moldavija), ki je v zadnjih dneh vložila prošnjo. Ruska vojska medtem napreduje proti Odesi in Podnestrju.

17.30 Ruska vojska je po porčanju UNIAN začela postavljati mine v okolici mesta Herson.

17.30 Predsednik Zelenski je skupini novinarjev na tiskovni konferenci še povedal, da meni, da se Putin ne bo ustavil, dokler ne doseže Berlina, in ponovno pozval k uvedbi območja prepovedi letenja nad Ukrajino. Dejal je še, da ne misli zapustiti Kyijeva.

17.29 Zelenski: Če pade Ukrajina, bodo na vrsti pribaltske države. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na današnji novinarski konferenci Zahod pozval, naj poveča vojaško pomoč Ukrajini. Ob tem je posvaril, da če pade Ukrajina, bodo na vrsti Estonija, Latvija in Litva, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Zavzel se je tudi za neposredne pogovore z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

17.20 APF poroča, da naj bi k ustavitvi vojne v Ukrajini pozval naftni gigant Lukoil https://twitter.com/AFP/status/1499410431726731271

17.19 Pred obalo ukrajinskega mesta Odesa na jugu države je potonila estonska tovorna ladja. Pred tem so jo zadeli streli. Ukrajinska luška kapitanija je ob tem navedla, da so ladjo zadeli pod gladino in je nato izginila z radarja. Šest članov posadke je po navedbah estonskega zunanjega ministrstva na varnem, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

17.17 Notranji ministri EU so danes v Bruslju v pomoč Ukrajini v vojni z Rusijo dosegli dogovor o sploh prvi uporabi evropske zakonodaje, ki beguncem zagotavlja takojšnjo začasno zaščito, vključno z dovoljenjem za bivanje ter dostopom do dela, nastanitve, izobraževanja, socialnega varstva in zdravstvene pomoči. Ukrep naj bi začel veljati v nekaj dneh.

17.15 Skupina neodvisnih strokovnjakov bo preiskovala kršitve človekovih pravic in vojnih zločinov med rusko invazijo na Ukrajino. Preiskavo je danes na Dunaju omogočila podpora več kot 40 držav v okviru Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), poroča nemška tiskovna agencija dpa.

17.08 Najhujše šele prihaja: Tik pred začetkom novega kroga pogajanj je ruski predsednik Vladimir Putin v telefonskem pogovoru s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom dejal, da bo Rusija nadaljevala boj v Ukrajini in v vsakem primeru dosegla cilje. Zagrozil je tudi z nadaljnjimi ruskimi zahtevami glede Ukrajine. Putin je odločen nadaljevati ofenzivo, katere cilj je prevzetje nadzora nad celotno Ukrajino.

17.01 Na belorusko-poljski meji začel drugi krog pogjanj med delegacijama Rusije in Ukrajine za zagotovitev prekinitve ognja, je sporočil svetovalec ukrajinskega predsednika Mihail Podoljak, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

16.35 Madžarska ne bo podprla predloga Evropske komisije, da bi v primeru beguncev iz Ukrajine EU prvič uporabila zakonodajo, ki beguncem zagotavlja takojšnjo začasno zaščito. Kot je danes v Budimpešti dejal vodja kabineta madžarskega premierja Viktorja Orbana Gergely Gulyas, bodo ta predlog zavrnile tudi druge višegrajske države.Evropska komisarka Ylva Johansson je danes dejala, da v Bruslju upajo, da bi EU že v enem tednu lahko sprejela odločitev o uporabi zakonodaje, ki beguncem zagotavlja takojšnjo začasno zaščito, vključno z dovoljenjem za bivanje ter dostopom do trga dela, nastanitve, izobraževanja, socialnega varstva in zdravstvene pomoči.

Budimpešta na bi si prizadevala za svojo rešitev vprašanja beguncev. Po pisanju madžarskih medijev ima sicer večina beguncev, ki na Madžarsko pridejo iz Zakarpatja, dvojno državljanstvo, madžarsko in ukrajinsko, ali pa veljavno dovoljenje za bivanje na Madžarskem, tako da sploh ne potrebujejo statusa begunca.

15.55 Ukrajnska letala so začela obstreljevati na kilometre dolgo kolono tankov in vojaških vozil, severno od Kijev, ki že nekaj dni stoji zaradi logističnih problemov in  pomanjkanja goriva.

15.30 Beloruske sile so v pripravljenosti, vojska ne želi vstopiti v Ukrajino, vendar nanjo pritiskata Putin in Lukašenko:

15.15 Tudi Gruzija je zaprosila za vstop v EU.

15.00 Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v telefonskem pogovoru s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom dejal, da bo Rusija nadaljevala boj v Ukrajini in v vsakem primeru dosegla cilje, zagrozil je tudi z nadaljnjimi ruskimi zahtevami glede Ukrajine, poročajo tuje tiskovne agencije.

Putin je v pogovoru napovedal, da bo nadaljeval brezkompromisen boj proti nacionalistom v Ukrajini, in dejal, da bi lahko Kremelj okrepil svoje zahteve, če bo Kijev zavlačeval s pogajanji, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki navaja sporočilo iz Kremlja.

Naslednji posnetki kažejo vse razsežnosti vojne, tudi z neusmiljenimi pokoli civilistov:

14.00 Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je danes sprejela resolucijo, v kateri je obžalovala in kritizirala dejanja Rusije v Ukrajini, vključno z nasilnim prevzemom nadzora nad ukrajinskimi jedrskimi elektrarnami, saj da so ta bistveno povečala tveganje jedrske nesreče z mednarodnimi posledicami.

13.10 Mariupol je pod hudim pritiskom ruskega bombardiranja, vendar se še drži.

13.00 Mednarodna podjetja še naprej ustavljajo poslovanje v Rusiji, potem ko je ta minuli teden napadla Ukrajino in so bile proti njej uvedene sankcije. Ustavitev ruskih proizvodnih obratov sta danes napovedala avtomobilska velikana Volkswagen in Toyota, prekinitev poslovanja v Rusiji in Belorusiji je napovedala tudi Ikea.

12.00 Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v današnjem video nagovoru obljubil obnovo v ruskem napadu poškodovane infrastrukture ter napovedal, da bo račun izstavljen Rusiji.

“Obnovili bomo vsako hišo, vsako ulico, vsako mesto in Rusiji sporočamo, naj se nauči besedi reparacije in prispevki. V celoti nam boste povrnili za vse, kar ste storili proti naši državi, proti vsakemu Ukrajincu,” je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Zelenski.

11.30 Vse več protestov v Rusiji proti vojni v Ukrajini. “Ukrajina ni sovražnik,” pravijo protestniki.

11.00  V Ukrajini verjetno ostaja še okoli pet ali celo manj slovenskih državljanov, je za STA ocenil vodja konzularne službe na MZZ Andrej Šter. Domneva, da gre za Slovence, ki morda ne morejo potovati zaradi obstreljevanja oz. drugih razlogov ali pa so se odločili, da bodo ostali v Ukrajini.

10.45 Ministrstvo za zunanje zadeve je po vojaškem napadu Ruske federacije na ukrajinsko mesto Harkov, v katerem je bil uničen Konzulat Republike Slovenije, na zagovor ponovno poklicalo veleposlanika Ruske federacije Timurja Ejvazova. Državni sekretar Gašper Dovžan je veleposlaniku Ruske federacije predal protestno noto Republike Slovenije z zahtevkom za opravičilo in povrnitev nastale škode.

10.00 Ruska stran trdi, da so njene sile oziroma sile proruskih separatistov Mariupol že v celoti obkolile. Obrambno ministrstvo v Moskvi je civiliste pozvalo, naj po t. i. zelenem koridorju čim prej zapustijo mesto. Ta koridor sicer vodi proti vzhodu, v smeri območja, ki je pod nadzorom separatistov, pojasnjuje nemška tiskovna agencija dpa. Proruski uporniki so medtem po poročanju britanskega BBC zagrozili, da bodo sprožili usmerjene napade na mesto, če se ukrajinske sile tam ne bodo predale.

09.15 Objavljeni posnetki povsem uničene tržnice v mestu Mariupol. Myhajlo Todurov pravi, da je mesto na robu humanitarne katastrofe: “Obstreljujejo jih že od sobote, od včeraj od 1h zjutraj po našem času do sedaj pa je obstreljevanje neprestano. Zadetih je bilo že ogromno hiš in umrlo tudi veliko ljudi (ali pa bilo resno poškodovanih). Reševalcev skoraj nikjer ni, saj manjka kadra in se tudi v mnogih primerih bojijo priti. Mesto je že dva dni brez elektrike, brez vode in gretja, trgovine so prazne, saj se v mesto nič ne dobavlja in kar se da na police, je v trenutku razgrabljeno.”

09.10 Razkrit glavni razlog, zakaj so se Putinovi agresorji spravili na Harkiv: gre za večinsko rusko govoreče mesto, okupatorji so pričakovali, da bo predaja zelo hitra, vendar so se ušteli, saj je mesto ostalo zvesto ukrajinski državi. Cena za to pa je bila strahotna.

09.00 Nemško ministrstvo za gospodarstvo je odobrilo dobavo 2700 protiletalskih raket Ukrajini, poroča nemška tiskovna agencija dpa, ki se pri tem zaenkrat sklicuje na neimenovane vire z ministrstva. Gre za rakete tipa strela sovjetske izdelave iz vojaških zalog nekdanje Vzhodne Nemčije.

08.20 Do danes smo iz Slovenije v Ukrajino po podatkih Veleposlaništva Ukrajine v Sloveniji, poslali tri tovornjake humanitarne pomoči, največ od tega oblačila in živila. Zbiranje materialne in denarne pomoči se nadaljuje, poleg Rdečega križa, Unicefa in Slovenske Karitas se akciji pridružuje Veleposlaništvo Ukrajine v Sloveniji in več slovenskih podjetij. Kapacitete zbirnih mest se hitro polnijo, dnevno pa se odpirajo nova, zato organizatorji opozarjajo, da pred prihodom preverite njihove zmogljivosti.

Po Sloveniji so v odzivu na stopnjujočo vojno stekle številne akcije v podporo Ukrajini in njenim prebivalcem. V vseslovenski akciji so se združili v Sloveniji živeči Ukrajinci in z Ukrajino povezana podjetja. Sporočajo, da so prvi paketi pomoči že na poti v Ukrajino. »Zahvaljujemo se vsem Slovencem in Slovenkam, posameznikom, podjetjem in organizacijam, ki so se odzvali tako hitro in v takem številu. Ob tem velja izpostaviti prostovoljce, ki skrbijo za zbiranje, pakiranje in pravilno označevanje pošiljk, da bodo le-te čim prej dosegle ljudi v stiski. Hvala tudi slovenskim mobilnim operaterjem, ki nam omogočajo brezplačen kontakt z našimi družinami v Ukrajini,« je povedala Maryna Krajnc, v Sloveniji živeča Ukrajinka.

07.45 Tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Karim Khan je v sredo začel “aktivno preiskavo dogajanja” v Ukrajini, poročajo tuje tiskovne agencije.

07.30 Iz Ukrajine je zaradi ruske invazije v tednu dni zbežalo že več kot milijon ljudi, je ponoči sporočil prvi mož visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) Filippo Grandi. To je več kot dva odstotka od okoli 44 milijonov Ukrajincev.

07.00 Ruske sile so prevzele nadzor v mestu Herson na jugu države, so pozno v sredo prvotne navedbe Rusije potrdile tudi lokalne ukrajinske oblasti. Gre za prve večje mesto, ki so ga od začetka invazije pred tednom dni zavzeli Rusi. Ti obenem nadaljujejo napade tudi na nekatera druga mesta. Iz Kijeva poročajo o več močnih eksplozijah.

“Ruski okupatorji so v vseh delih mesta in so zelo nevarni,” je pozno v sredo prek Telegrama sporočil vodja regionalne uprave Genadij Lahuta. Župan Hersona Igor Kolihajev je dejal, da so ruske enote vdrle v poslopje mestnih oblasti in uvedle nekatere omejitve, vključno z nočno prepovedjo gibanja.

Župan je ruske vojake po lastnih besedah pozval, naj ne streljajo civilistov, prebivalce mesta pa, naj upoštevajo pogoje, ki so jih postavile ruske sile. S tem naj bi med drugim omogočili, da bo “še naprej plapolala ukrajinska zastava”.

“Nismo imeli orožja in nismo bili napadalni. Pokazali smo, da poskušamo zavarovati mesto in se soočiti s posledicami invazije,” je zapisal na Facebooku. Dodal je, da imajo med drugim velike težave s pokopom umrlih, dostavo hrane in zdravil, pobiranjem smeti in odzivanjem na nesreče.

Ruska vojska je zavzetje pristaniškega Hersona, mesta s približno 290.000 prebivalci, ki leži na obrežju reke Dneper ob njenem izlivu v Črno morje, naznanila že v sredo zjutraj.

Gre za strateško zelo pomembno mesto in zavzetje bi ruskim silam lahko močno olajšalo prodiranje v notranjost Ukrajine ter vzdolž obale v smeri zahoda proti Odesi. Hkrati nadzor nad Hersonom pomeni nadzor nad oskrbovalnimi potmi za ukrajinsko vojsko.

Pred tem so Ruski vojaki že zavzeli še eno pristaniško mesto, Berdjansk ob Azovskem morju, bližnji Mariupol pa zaenkrat po navedbah lokalnih oblasti še odbija silovite ruske napade. “Danes je bil najtežji in najbolj krut dan sedemdnevne vojne. Danes so nas samo želeli uničiti,” je prek Telegrama sporočil župan Mariupola Vadim Bojčenko.

Po njegovih besedah je bila v napadih močno poškodovana mestna infrastruktura, prebivalci naj bi ostali brez razsvetljave, vode in gretja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ruske sile silovito napadajo tudi Harkov, obenem pa so ponoči poročali o več novih eksplozijah v Kijevu. Njihov izvor po poročanju britanskega BBC še ni znan.

06.00 Ukrajinci so preprečili “zahrbtne in sovražne” načrte Rusije, je v nočnem videonagovoru povedal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Svoje sodržavljane je označil za junake, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

“Mi smo narod, ki je sovražnikove načrte uničil v enem tednu. Načrti, ki so jih pisali več let: zahrbtni, polni sovraštva do naše države, naših ljudi,” je Zelenski povedal v videu, objavljenem na družbenem omrežju Telegram.

Dodal je, da “iskreno občuduje junaške prebivalce” mest, ki so se uprli ruskim silam.

Zatrdil je, da je ruska stran v svoji invaziji na Ukrajino, ki se je začela pred tednom dni, izgubila skoraj 9000 vojakov.

Moskva je sicer v sredo prvič objavila natančno število ubitih ruskih vojakov. Umrlo jih je 498, še 1597 pa jih je bilo ranjenih. Ne ukrajinskih ne ruskih podatkov sicer ni mogoče neodvisno preveriti.

05.30 V ruskem obstreljevanju ukrajinskega mesta Harkov je v torek umrla tudi ukrajinska sodelavka Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), so v sredo sporočili iz Ovseja.

05.00 Ruska letala so včeraj kršila švedski zračni prostor, Romunija pa je prijavila izginotje svojega vojaškega letala v bližini Črnega morja.

04.00 Ukrajina je včeraj sporočila, da so njene sile znova prevzele nadzor nad več območji, ki so jih pred tem nadzorovali ruski vojaki. Od ruskih sil so tako znova prevzeli nadzor nad naseljem Makariv zahodno od Kijeva, o zmagi ukrajinskih enot poročajo tudi z območja v bližini kraja Horlivka severovzhodno od Donecka, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Donacija

Sorodne vsebine

© Nova obzorja d.o.o., 2024