V Ljubljani, v dvorani Smelt, Dunajska 160, se začenja javna tribuna z mednarodno udeležbo, ki jo organizirata Slovenska demokratska stranka in Slovenska ljudska stranka.
Na javni tribuni sodelujejo: Janez Janša, predsednik SDS; Marjan Podobnik, predsednik SLS; Iván Calabuig, The Asimetric Group, Dunaj; Aleš Hojs, predsednik VSO; Yahya Cholil Staquf, generalni sekretar Nahdlatul Ulama, največje neodvisne islamske organizacije na svetu in Boštjan Perne, strokovnjak za varnostna vprašanja.
17.05 Ljudje so v dvorani že zbrani, kmalu pričakujemo prihod nastopajočih gostov javne tribune.
17.14 Aleš Hojs: Spomnil je na demokratizacijo in slovensko osamosvojitev in na teme, ki so danes aktualne; to so migracije, terorizem in svoboda govora za katero se bo potrebno v prihodnje še močno prizadevati, saj jo nekateri želijo omejiti. V imenu prirediteljev pozdravlja goste današnje javne tribune in jih predstavlja poslušalstvu.
17.22 Marjan Podobnik: Je zelo vesel, da je danes v družbi strokovnjakov in ljudi, ki jim ni vseno za Slovenijo. Verjame, da bo zato danes zanivi večer.
17.23 Janez Janša: Pozdravlja oba glavna gosta Ivána Calabuiga in Yahya Cholil Staqufa. Želi si, da bi s to javno tribuno slovenska javnost in odločevalci na oblasti bolje razumeli problematikio, ki ja danes zelo pereča. Na svetu je milijardo in dvesto milijonov muslimanov pri čemer pa se le ti soočajo z radikalizacijo. Yahya Cholil Staquf prihaja iz Indonezije, kjer živi več kot 200 milijonov muslimanov in dobro pozna to problematik, ki je zelo nevarna za Zahod in Evropo, kar kažejo tudi teroristični napadi. Problem je, da se o problemih v zvezi s tem ne govori, se jih ne rešuje, ampak si jih želi pomesti pod mizo.
17.29 Yahya Cholil Staquf: Vi sprejemate ljudi iz Bližnjega vzhoda iz problematičnih držav. Zato je jasno, da s tem k sebi sprejemate probleme. Zavedati se morate, kakšno imate absorbcijsko sposobnost, saj gre za ljudi iz muslimanskih držav, ki imajo svojo kulturo in navade. Delam za organizacijo Nahdlatul Ulama, za muslimansko organizacijo. Ustanovljena je bila leta 1926, ko je osmanska Turčija prenehala obstajati. Mi muslimani iz Indonezije nismo bili nikoli del turškega cesarstva, zato smo se odločili ustnoaviti NU, da bi konsolidirali našo skupnost, tradicionalno muslimansko skupnost v Indoneziji.
17.33 Staquf: Upelo nam je razviti islam, ki je zelo strpen. V Indonezji imamo veliko različnih verstev; tudi kristjane, hundujce in budiste. Od ustanovitve Indonezije leta 1948 pa smo se soočali z radikalnim islamom. Pri nas je prišlo do ustanovitve organizacje Darem el Islam, nato je bila ustanovljena še ena organizacija, ki je začela izvajati teroristične organizacije in je celo ugrabila letalo. Islam se mora reformirati, da bo lahko miroljubno sobival z drugimi verami. V Indonezji nam je to uspelo z organzacijo Nahdlatul Ulama s katero se bojujemo nazaj. Bojujemo se proti ekstremnenu islamu. Zato smo pripravljeni podpreti evropske države v boju s salfističnim islamom. Pripravljeni smo združiti moči skupaj z vami in se skupaj z vami boriti proti ekstremnemu islamu. V Evropi se morate zavedati, da k vam prihajajo radikalni islamisti, ki se predstavljajo kot begunci. Zato se je potrebno tega zavedati in se s tem soočiti.
17.44 Iván Calabuig: V prvi vrsti bom govoril, kaj se dogaja z Islamsko državo, ki še vedno obstaja, kljub temu, da je bila poražana. Potrebno se je spomniti vojaškega teoretika Karla von Clausewitz, katerega so proučevali celo islmski džihadisti v Iraku. Temeljno sporočilo je, da grožnjo islamskega džihadizma podcenjujemo. Delujejo na podlagi vojaške doktrine. Zavedajo se, da lahko zmagajo, če imajo tri načela kot Slausewits: sistematično filozofijo, skupni namen in cilj. Gre za nasprotnika, ki ima teološko podlago. Doktirna jim nalaga, da se borijo proti neresnici. Želijo nam povedati, da naše vrednote slonijo na napačnih temeljih, zato jih želijo na silo zrušiti.
17.50 Calabuig: Ti islamski skrajneži nam želijo povedati, da so sovražno nastrojeni do nas, da nas želijo uničiti in to delajo v praksi. Zato so kredibilni, ker to kar govorijo uresničujejo tudi v praksi s svojimi brutalnimi akcijami, terorističnimi akcijami. Delujejo podobno kot rdeči komisarji v času bitke za Stalingard jeseni in pozimi 1942/1943. Sami skrajneži se odzivajo na stanje v družbi. Želijo ne samo vojaško, ampak tudi ideološko usposobiti svoje borce za boj proti “nevernikom”. Že pred stoletji so islamski skrajneži oziroma Islamska država zagovarjali tak radikalni pogled na svet, torej, da si podredijo svet po svoji fundametalni islamski podobi. Sam prihajam iz Španije in vem, kako je z radikalnimi gibanji, saj smo imeli v Španiji državljansko vojno, ki je bila posledica delovanja skrajnih in totalitarnih ideologij. Zato se moramo z razumom in inteligenco soočiti z Islamsko državo, ki želi uničiti evropski način življenja. In njihove radikalnosti ne smemo podcenjavati. V Indoneziji se dobro sosočajo z radikalnim islamom.
18.03 Boštjan Perne: Ideja radikalnega islama, Islamske države niso umrle, kljub njenemu porazu v Iraku in Siriji. Radikalnih skupin oziroma celic je v Evropi veliko, še več je volkov samotarjev, ki simpatizirajo z idejami Islamske države. V Evropi so problematični predvsem pripadniki druge generacije priseljencev iz Bližnjega vzhoda in Afrike, ki imajo kriminalno preteklost in so se radikalizirali v evropskih zaporih. Potrebno se je soočiti z radikalnim islamom na evropskem nivoju, hkrati pa je potrebno s pomočjo delovanja varnostno obveščevalnih služb uničiti oziroma nevtralizirati potencialne teroristične celice.
18.09 Perne: Migracije v obsegu, kakršnim smo danes priča dolgoročno za Evropo niso dobre. Večina migrantov ni potencialnih teroristov, a majhen odstotek vendarle je. Marakeška deklaracija poskuša urejati migracije, a to ni rešitev. Rešite je v obnovi in stabilizaciji Afrike in Bližnjega ter Srednjega vzhoda. Stvari je potrebno reševati na izvoru, saj Evropa tako množične migracije ne more prenesti, preživeti.
18.13 Marjan Podobnik: Nedavno smo praznovali tridesetletnico ustanovitve Slovenske kmečke zveze, v kratkem bomo praznovali obletnico plebiscita, zato je prav, da govorimo o temah kot so migracije, terorizem in svobodnega govora, ki se nadvse tičejo slovenskega naroda. Ne smemo prepustiti Slovenije neodgovornim političnim voditeljem. To lahko rečem tudi zato, ker smo tu ljudje, ki smo osmosvajali Slovenijo. V SLS smo prepričani, da pravim beguncem lahko pomagamo, ne moremo pa pomagati nezakonitim migrantom, ki morajo biti za svoja nezakonita ravnanja kaznovani. Sedaj smo priča situaciji, da migranti tavajo po državi in nihče ne ve kje so. Naj ob tem spomnim na besede Dalaj Lame, ki je opozoril, da Evropa pripada Evropejcem in da je prav, da se migranti sčasoma vrnejo nazaj v države iz katerih so prišli.
18.22 Za svobodo govora se je potrebno odločno in miroljubno boriti, saj nam nekateri želijo omejiti pravico do svobode govora. Verjamem, da bomo pri tem s svojim prizadevanjem uspeli.
18.25 Aleš Hojs: Pred dnevi mi je misijonar iz Afrike povedal, da s tem denarjem, ki ga mi dajemo na mesec za migranta, se pravi okoli 1.900 evrov, bi v Afriki preživel na mesec okoli 20 družin.
18.26 Janez Janša: V prejšnjem režimu je iz nekdanje SFRJ na delo v tujino odhajalo veliko ljudi na delo v tujino. Vzrok zato je bil, da se je partijski vrh odločil, da bo režim lažje preživel, če bodo izpustili “paro iz lonca”. Se pravi, da so ljudi izpustili iz države s spremembo vizumske politike, saj so nezadovoljni ljudje odšli v tujino in pošiljali nazaj denar domačim. To je koristilo režimu, ki je tako lažje preživel. Znebil se je “nezadovoljnežev”. In nekaj podobnega se dogaja na Bližnjem vzhodu in Afriki. Problem je tudi, da se je razsulo nekatere totalitarne države, kot je recimo Libija, kar je še poslabšalo stvari, saj je sedaj še večji kaos in ni več pravega nadzora nad migracijami. Pri tem ima svojo odgovornost tudi Evropa, ki je pomagala razsuti Libijo. In Evropska unija to ne zna rešiti, ker imajo ključne evropske države pri tem različne interese; recimo v primeru Libije imata Italija in Francija povsem različne interese.
18.34 Janša: V Afriki so tudi države, ki so stabilne in si samo želijo, da bi Evropa odprla evropski trg za njihove izdelke, kar bi pri njih ustvarjalo delovna mesta. In Afričani ne bi odhajali v Evropo, ker bi imeli delovna mesta že doma. Marakeška deklaracija stvari zamegljuje. Ne more se svetovna revščina reševati s tem, da Zahod k sebi sprejeme vse reveže. To samo pomeni uničenje zahodnoevropske civilizacije. Problem je, da se evropske leve stranke zavzemajo za prihod migrantov v Evropo, saj v njih vidijo potencialne svoje nove volivce. Migracij ni mogoče rešiti, da vse te migrante sprejemo v Evropo, ampak da v Afriki ustvarimo razmere za razvoj, za nova delovna mesta, da bodo ljudje tudi tam živeli od svojega dela. Zato je potrebno Afričanom pomagati, da bodo sami znali poskrbeti zase.
18.46 Janša: Stvari je potrebno poimenovati s pravim imenom. Potrebno se je soočiti z radikalnim islamom in ga reformirati. Ne sme se glavo tiščati v pesek, ampak se je potrebno z realnostjo, z radikalnim islamomo soočiti. Ne gre za spopad, ki se je začel pred leti, ampak že pred stoletji. Če se ne boriš, ne moreš zmagati. Zato se je potrebno boriti!
18.51 Calabuig odgovarja na vprašanje Aleša Hojsa, zakaj se kriminalci v zaporih tako močno radikalizirajo: Postavlja se vprašanje, kako ti programi, ki naj bi pomagali k normalizaciji teh ljudi, delujejo. Očitno je, da ne delujejo dobro. O tem so bile narejene različne raziskave, ki pa niso jasne. Na tem področju bo potrebno še veliko narediti.
18.55: Janez Podobnik: Strinjam se z Janezom Janšo, da je potrebno predvsem poskrbeti, da se bo stanje na Bližnjem vzhodu in Afriki, stabiliziralo.
19.02 Staquf: V Inodoneziji nimamo takega problema zaradi priseljevanja iz Bližnjega vzhoda, ker smo geografsko pač bolj daleč. Potrebno se je zavedati, da se moramo soočiti z migracijami in predvsem poskrbeti zato, da se bodo razmere tam stabilizirale, da ljudje ne bodo več prihajali v Evropo v tako velikem številu. Potrebno se je soočiti z realnostjo. Bistveno vprašanje je, kako bo evropska družba preživela, če v Evropo še naprej sprejemala tako množico migrantov. Vprašanje je tudi, kako se bomo soočili z ekstremizmom na Bližnjem vzhodu, kako se bomo soočili z ekstremizmom v Iranu in Savdsku Arabiji. Če se Evropa s tem ne bo znala soočiti, če ne bo znala zaustaviti radikalnenga islama, bo propadla. Zato je potrebno najti način, da se Bližnji vzhod stabilizira in se s tem odpravi vzoke za islamski radikalizem.
19.04 Calabuig: Problem je tudi v tem, da se iz propadle Islamske države v Evropo vračajo džihadisti, ki so se rodili v Evropi, kot druga generacija priseljencev.
19.10 Calabuig: Sistem nacionalnih držav je nastal leta 1648 s t. i. vestfalsko pogodbo. Humanizem pa je del evropske kulture, ki se je razvijal skozi stoletja.
19.10. Janša: Slovenija je utemeljena na pravici slovenskega naroda do osamosvojitve in na slovenskem državljanstvu. Današnja razprava ni razprava o nacionlanih državah, ampak o temeljnih pravilih, to je, da se morajo prišleki prilagoditi družbi in kulturi v katero prihajajajo. Gre za to, da pridemo do normalnosti, da govrimo o stvareh kot so, da se soočimo z dejstvi. Probleme ne smemo pometati pod preprogo, ampak se moramo z njimi soočiti. Problem so danes predvsme ilegalne migracije, ki rušijo naš pravni sistem, ki rušijo evropksi pravni sistem. V Evropi imamo natančno določeno, kaj so legalne in kaj so ilegalne migracije. Problem je, da se leta 2015 Dublinska pogodba ni upoštevala in zato je nastal problem. Sedaj se to skuša rešiti z Dublinskio pogodbo 2, a to ni bilo sprejeto. V nemškem nacionalnem interesu sedaj je, da se razprši migrante po celi Evropi, kar pa verjetno ni v interesu drugih držav.
19.17. Janša: Naj zaključim bolj pozitivno. Se pa dogajajo tudi pozitivni premiki, ki stvari postavljajo na pravo mesto. To so na primer sklepi Evropskega parlamenta glede terorizma, da se zaradi bližine evropskih volitev tudi evropski voditelji bolj zavedajo svoje odgovornosti. V bližnji prihodnosti bo tudi mednarodna donatorska konferenca na Dunaju, ki bo namenjena pomoči Afriki. Stvari se tako počasi postavljajo na svoje mesto, smo pa šele na začetku odpravljanja vzrokov, ki so pripeljali do teh množičnih migracij in pojava islamskega radikalizma in terorizma. Vse skupaj nas čaka tako še veliko dela!
