5 C
Ljubljana
torek, 27 februarja, 2024

(INTERVJU) Mag. Dejan Kaloh: »Menim, da bo ministrica Švarc Pipanova odstopila še pred interpelacijo v DZ«

Piše: Petra Janša

S poslancem SDS Dejanom Kalohom smo govorili o posledicah interpelacije zoper pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan, grožnjah s stavko sodnikov, evropskih volitvah kot talcu ponesrečenega »happy enda«, nevarnostih sprememb ustave in izgubljenih plačanih računalnikih ministrice Stojmenove Duh pa tudi, kako je KPK precej nekritično »pokrila« predsednika vlade Roberta Goloba tako v zadevi »Gallup« kot v zadevi »Star Solar«.

Mag. Dejan Kaloh se je rodil 1. februarja 1975 v Mariboru. Leta 2007 je diplomiral na Pravni fakulteti v Mariboru in si pridobil naziv univerzitetni diplomirani pravnik. Znanstveni magisterij je opravil leta 2014 na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije v Kranju. V obdobju druge vlade premierja Janeza Janše je služboval na Ministrstvu RS za notranje zadeve, kjer je bil svetovalec v kabinetu ministra. Leta 2015 se je zaposlil v Državnem zboru RS in opravljal delo strokovnega sodelavca v poslanski skupini SDS. Že drugi mandat je poslanec DZ RS. V aktualnem mandatu je v DZ podpredsednik odbora za pravosodje, član odbora za zdravstvo, član komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, član komisije za narodni skupnosti in nadomestni član v Delegaciji Državnega zbora RS v parlamentarni skupščini Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Kot publicist je napisal več zanimivih knjig. Je velik ljubitelj športa in navdušen pohodnik ter redno trenira plemenito boksarsko veščino. Slovenijo je v rekordnih osmih dneh prehodil po njeni najdaljši diagonali, to je od Hodoša do Sečovelj. Je poročen in postavlja družino na vrh svojih vrednot. Z ženo Natalio, univerzitetno profesorico, imata hčerko.

Gospod Kaloh, kakšne bodo posledice interpelacije zoper pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan? Zakaj interpelacija?

Če je kdo mislil, da bomo v SDS tiho ob takih rabotah, ki so na meji rokohitrskega kriminala, se je pošteno zmotil. V interpelaciji bodo vsekakor navedeni dovolj trdni argumenti, da ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan ni primerna za vodenje tega resorja in mora zapustiti svoj položaj. Če bi ta vlada in njeni ministri premogli vsaj kanček politične higiene, bi pri takšnih ugotovljenih nepravilnostih, ki smrdijo po dogovorjenih tovarišijskih poslih, morali sami odstopiti s svojih funkcij. Naj nanizam nekaj dejstev, zakaj ministrica te interpelacije ne more politično preživeti. Ministrstvo za pravosodje za razsuto stavbo na Litijski cesti v Ljubljani ni naročilo svoje preverbe cene, ampak je na lepe oči sprejelo cenitev, ki jo je naročil in plačal prodajalec. Prav tako bi morala cenilka narediti prilagoditev ocene za vrednost obnove, česar ni storila. In vsega tega kopica pravnikov, vključno z ministrico, ni opazila. Ministrica je podpisala pogodbo za nakup stavbe za astronomskih 7,7 milijona evrov po načelu videno-kupljeno, kar pomeni, da so si njeni sodelavci stavbo ogledali in bi morali poznali prav vse značilnosti predmeta prodaje, sedaj pa se panično pišejo aneksi in se razlaga, da bi pogodbo razdrli. O tem skoraj 8-milijonskem nakupu so odločali kar na dopisni seji vlade konec decembra, plačilo pa je bilo v celoti izvedeno že dan po seji. Zadeva smrdi do neba. Ob tem se je ministrica nekajkrat odkrito zlagala. Javnost je zgrožena, ne podpira je niti njena matična stranka SD. Menim sicer, da bo ministrica odstopila še pred interpelacijo v državnem zboru.

Je opozorilni protest oziroma grožnja s stavko sodnikov upravičena?

To je posledica neposrečenega »happy enda« premierja Roberta Goloba. Leto dni mineva, ko je premier Robert Golob na občnem zboru Slovenskega sodniškega društva napovedal reformo plačnega sistema s posebnim plačnim stebrom za sodstvo. Do izvedbe reforme je sodnikom obljubil, da bodo prejemali 600 evrov bruto dodatka. Sodni svet je potem letos januarja našel t. i. delno rešitev, usmerjeno v odpravo neustavnosti s predlogom, da bi sodnikom zagotovili mesečni dodatek v višini 1071,59 evra bruto, ki naj bi se izplačal od 1. junija lani, ko je bila izdana ustavna odločba o neustavnosti sodniških plač. Po moji oceni so oboji neresni, tako vlada kot sodstvo. Že pri tem žongliranju s ciframi se vidi, da se ne morejo niti dogovoriti, kakšen naj bo ta znesek. A tovrstno izsiljevanje in celo ogrožanje junijskih evropskih volitev se za varuhe prava ne spodobi. Plačni položaji v javnem sektorju se morajo urediti z enovito in s celovito plačno reformo, ki pa se tej vladi odmika v nejasno prihodnost. Prav je, da so sodniki opozorili, da vladajoča koalicija v državnem zboru ni odpravila neustavnosti do 3. januarja 2024, a se po drugi strani nobena od skupin ne sme postavljati na piedestal in z njega kričati, da si zaslužijo večje plače takoj zdaj.

Spomniti je treba, da sodnikov niso skrbele nekatere druge neizvršitve odločb ustavnega sodišča …

Drži. Pri drugih neizvršenih odločbah ne bijejo tako glasno plati zvona. Tudi vlada Roberta Goloba ni preveč proaktivna pri izvrševanju »zapadlih« odločb ustavnega sodišča. V tem trenutku na uresničitev čaka še 25 odločb. Aktualna koalicija je v koalicijski pogodbi zapisala, da morajo biti odločbe ustavnega sodišča uresničene v najkrajšem mogočem času ne glede na to, ali se koalicija z njimi strinja ali ne.

Praktično vsi v državi so spoznali, da vlada Roberta Goloba nesposobna in neoperativna.

Verjetno ste se poslanci SDS prav zato zdaj odločili, da v državni zbor vložite predlog zakona o spremembah zakona o volitvah v DZ. Predlagate namreč, da so lahko predsedniki in njihovi namestniki v skoraj vseh volilnih organih pravniki s pravniškim državnim izpitom in izkušnjami na področju volilnih opravil in ne nujno sodniki.

V Sloveniji smo torej priča sodniškemu bojkotu evropskih volitev, sodniki očitno menijo, da bodo s tem pritiskom na izvršilno vejo oblasti dosegli, da se uresniči odločba ustavnega sodišča glede sodniških plač. Ampak evropske volitve ne morejo biti talec ponesrečenega »happy enda«, ki ga je povzročila taista izvršilna oblast, to je vlada Roberta Goloba. Prav tako ne more in ne sme biti ogrožena ena od najpomembnejših ustavnih pravic, to je aktivna in pasivna volilna pravica. Volitve volivcem omogočajo neposreden vpliv na sestavo tako državnega zbora kakor tudi tega, kateri evroposlanci iz Republike Slovenije bodo izvoljeni v Evropski parlament.

Ravno zaradi te namere sodnikov, da ne bodo sodelovali pri delu v volilnih organih, s čimer bodo nedopustno omejevali z Ustavo Republike Slovenije zagotovljeno volilno pravico ter pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, smo v SDS pripravili predlog novele zakona o volitvah v državni zbor, ki se v delu dela volilnih organov smiselno uporablja tudi za volitve v evropski parlament.

S to novelo bomo naredili dvoje: sodnike bomo razbremenili volilnih opravil, seveda tistih, ki ne bodo več želeli opravljati dela v volilnih organih, in širili bomo krog tistih pravnih strokovnjakov, ki že imajo izkušnje pri delu v volilnih organih po opravljenem pravniškem državnem izpitu in si želijo opravljati to za demokracijo pomembno delo. Sodniki bodo tako lahko nemoteno uresničevali svoje poslanstvo pri opravljanju sodniške funkcije, da bodo sodili v skladu z ustavo in zakonom ter sodili po svoji vesti in nepristransko.

foto: Polona Avanzo

Kako daleč so predlogi sprememb ustave in zakaj se tako mudi z njihovim sprejetjem?

Poslanci smo oktobra glasovali o predlogu sklepa za začetek postopka za spremembo ustave in stališču ustavne komisije, ki bi imenovanje sodnikov umaknila iz državnega zbora. Za potrditev sklepa je bila potrebna dvetretjinska večina, ki sta jo zagotovili koalicija plus NSi. Predlagane spremembe ustave predvidevajo, da sodnikov na predlog sodnega sveta ne bi več volil DZ, ampak bi jih imenoval predsednik republike. Sodni svet, ki bi o predlogih za imenovanje sodnikov odločal z dvetretjinsko večino glasov vseh članov, bi namesto sedanjih 11 imel 15 članov.

V SDS tem spremembam nasprotujemo. Več kot očitno je, da obstaja močna želja, da se iz državnega zbora povsem umakne razprava o kandidatih za sodnike. Monolitna struktura imenovanja sodnikov bo s takšnimi ustavnimi spremembami dokončno zacementirana. Predvsem na škodo državljanov, ki se jim bo sodilo še vedno v imenu ljudstva, a predstavniki ljudstva tukaj v DZ ne bodo več imeli niti možnosti razprave o teh sodnikih. DZ je do sedaj bil vsaj tisti minimalni branik, ki je opozoril na kakšno predlagano stranpot sodnega sveta.

Osnutek ustavnega zakona glede sodnega sveta pa gre v smeri, da DZ ne bi več izvolil večine predstavnikov sodnega sveta, temveč le še 7 od 15 predstavnikov, osem pa bi jih izmed sebe izvolili sodniki. Računica je preprosta − večino v sodnem svetu bodo torej še naprej imeli sodniki. Zakaj je to problem? V sodnem svetu do sedaj pogosto niso bili sposobni samorefleksije in predlagati res neoporečne kandidata za sodnike. Glede na ESČP je takih slovenskih sodnikov, ki še dandanes kršijo človekove pravice, na desetine.

Ali poslanci veste že kaj več, kje so plačani prenosniki?

To pa res spada v rubriko Emilija Stojmenova Duh gostuje v Montyju Pythonu. Ja, sedaj se je razkrilo, kje so, v nekem varovanem skladišču. Najprej je govorila, da tega ne more povedati iz varnostnih razlogov. Ljubi bog, kot da bi šlo za jedrske konice, ne pa za poceni prenosne računalnike, ki so jih morali plačati davkoplačevalci.

Bo sledila interpelacija tudi zoper ministrico za digitalno preobrazbo Emilijo Stojmenovo Duh?

Ne morem govoriti v imenu poslanske skupine, ker te odločitve sprejemamo poslanci SDS skupaj. A po moji presoji bi tudi Stojmenovo Duh morali interpelirati. Je seveda politično odgovorna za šlamastiko s temi podpovprečnimi 13.000 prenosnimi računalniki, ki so neprimerni za resno delo. Za nakup nižjecenovnih prenosnikov je ministrstvo za digitalno preobrazbo neracionalno odštelo šest milijonov evrov. Šestmilijonski posel so si razdelila štiri podjetja, vsakemu je ministrstvo namenilo 1,6 milijona evrov za 3.250 prenosnikov. Te prenosnike so menda kupili za vrtce in osnovne šole ter za pravne osebe javnega prava, prizadete v poplavah in plazovih. V nekaj mesecih so razdelili samo 39 prenosnikov! Pa kdo tu koga farba?

foto: Polona Avanzo

Nedavno je KPK ustavila postopek zoper predsednika vlade Roberta Goloba v primeru njegovega intervjuja za podjetje Gallup. Kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije namreč ni zaznala. Zaznala pa je korupcijska tveganja, zato je vladi izdala priporočila za ravnanja v podobnih primerih. Kako je to mogoče?

KPK je predsednika vlade precej nekritično pokrila tako v zadevi »Gallup« kot v zadevi »Star Solar«. Prva je mejna zadeva, a jasno je, da predsednik vlade ne more biti piarovec nobene firme. Najvišji funkcionar te države pri opravljanju funkcije seveda ne more dajati referenc izdelkom ali storitvam ponudnikov na trgu. Druga zadeva pa je korupcijski »clean case«. Premier Robert Golob je po ločitvi pridobil 100-odstotni poslovni delež v podjetju Star Solar in je postal izključni lastnik. V zvezi s tem so na KPK prejeli tudi prijavo, ki jo bodo obravnavali v predhodnem preizkusu. Podjetje Star Solar je registrirano za »drugo proizvodnjo električne energije«. Njegova direktorica je postala Golobova 19-letna hči Luna, na računu podjetja pa je milijonček evrov. Ko se je to razvedelo, je hči sicer ekspresno zapustila funkcijo poslovodje v podjetju, a to ne spremeni dejstva, da se Golobov konflikt interesov vidi z – lune!

Golobova firma posluje predvsem z državnim podjetjem Borzen. Podjetje Star Solar je med letoma 2014 in 2023 od državnega operaterja trga z električno energijo Borzen prejelo 2.148.631 evrov. Zadnje nakazilo v višini dobrih pet tisoč evrov je podjetje prejelo decembra lani, Golob pa je stoodstotni lastnik podjetja postal novembra lani. Predsednik vlade dejansko »kšefta« z državno firmo. Predsednik KPK Šumi in njegovi sodelavci imajo v tem primeru lahko nalogo.

Tovrstno izsiljevanje in celo ogrožanje junijskih evropskih volitev se za varuhe prava ne spodobi.

Bodo sploh kdaj raziskani sporni posli premierja Roberta Goloba v GEN-I?

Dokler je Robert Golob predsednik vlade, institucionalno ne bo nič raziskano. Policija, tožilstvo in sodstvo so zavzeli nojevske poze – se pravi glavo so potisnili globoko v svoje luknje. Seveda bi tudi poslanci SDS že zdavnaj sprožili parlamentarno preiskavo, a poslanci NSi do sedaj niso želeli prispevati podpisov za ustanovitev parlamentarne preiskave za odkrivanje domnevno nečednih Golobovih rabot v GEN-I. Državni zbor namreč odredi parlamentarno preiskavo, če to zahteva tretjina poslancev.

Lahko vlado Roberta Goloba doleti Nemčija – kmečki punt in štrajk strojevodij? Bo ta vlada končala svoj mandat?

Pred dnevi so ob štajerski avtocesti in glavnih cestah na Štajerskem zagoreli kresovi, ki so jih v znak protesta prižgali savinjski kmetje. Šlo je za solidarnost z nemškimi kmeti, pa tudi za nestrinjanje s kmetijsko politiko v Sloveniji. Taki simbolni kresovi gorijo praktično po vsej državi, po vseh družbenih podsistemih. Protestirajo sodniki in tožilci, stavkajo zdravniki in zobozdravniki, nezadovoljstvo rapidno raste tudi v drugih poklicnih skupinah. Jezni so gospodarstveniki, razočarani upokojenci. Praktično vsi v državi so spoznali, da je vlada Roberta Goloba nesposobna in neoperativna. Zaradi tega je vsak nov dan te vlade samo še podaljševanje agonije, v kateri se je znašla Slovenija. Če bo KPK za nameček ugotovila, da je Golob izvajal še politične pritiske na policijo ter s tem kršil zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, potem je jasno, da tega politično ne more preživeti in je čas za predčasne parlamentarne volitve.

(Intervju je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji Demokracije.)

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine