Piše: Gašper Blažič
Mag. Branko Grims je v slovenski politiki znano ime. Bil je član osamosvojitvene Skupščine Republike Slovenije, kasneje državnega sveta RS. Do letošnjih volitev v Evropski parlament je bil dvajset let poslanec Državnega zbora RS. Proslavil se je tudi s knjigo »Zmaga dobrega«, v kateri je povsem razgalil zlaganost kulturnega marksizma in jasno povedal, kaj bomo morali storiti, da se ta uničujoča socialistična nočna mora človeštva konča.
Dvajset let ste bili poslanec državnega zbora, v preteklosti tudi poslanec skupščine in državni svetnik, sedaj pa se prvič z vami pogovarjamo kot z evropskim poslancem. Kakšni so občutki po nekaj mesecih v Bruslju?
Vedno sem odločno deloval za dobro Slovenije in moj moto je vedno bil Najprej Slovenija! Stališč ne spreminjam in dano besedo volivcem vedno držim, zato sem na svojo prehojeno pot ponosen. Sedaj kot evropski poslanec dosledno zagovarjam tiste vrednote, ki sem jih predstavil svojim volivcem. Stojim za tem, kar sem obljubil, in svojih volivcev ne bom nikoli izdal. Politika mora biti vedno politika vrednot, in ko gre za temeljne vrednote, kot so svoboda, vključno s svobodo govora, varnost, zaščita otrok, ne privolim v noben kompromis. Moja izvolitev v Evropski parlament je dokaz, da volivci to cenijo. Konkurenca pa se trudi, da bi me cenzurirala in o mojem uspešnem delu v Evropskem parlamentu se v glavnem molči. Poslal sem pismo Evropski komisiji zaradi očitnih zlorab pravosodja v zvezi s primerom »Trenta« Janeza Janše; posebno pismo zaradi očitnih grobih kršitev človekovih pravic nekdanjega sodnika Zvjezdana Radonjića, pismo Europolu zaradi nezakonitih migracij, imel dva izjemno odmevna nagovora na plenarni seji proti nezakonitim migracijam in za zaščito otrok ter dal intervjuje za legendarni Višegrad24 in European Conservative (ki so ga povzeli in prevedli med drugim švicarski in francoski mediji), za Brussels signals in še za mnoge druge. Toda cenzura je tudi tam, kjer ljudje najmanj pričakujejo, in vprašanje je, koliko so se ljudje v Sloveniji sploh lahko o tem informirali. Seveda vse objavim na Facebooku, na omrežju X, Instagramu, Tik Toku … Pozivam vse, ki mi tam še ne sledijo, da to nemudoma začno. Pogledajo naj tudi stvari za nazaj. Naj ne sledijo samo medijem, ki manipulirajo in cenzurirajo. Zavedam se, da moja stališča nekaterim niso všeč, pa še zavist opravi svoje. Toda edino pošteno − in edino skladno z novinarsko etiko − je, da se ljudje seznanijo s tem, kaj kdo dela in kaj je kdo dosegel. Vse drugo je sramotna cenzura.
Zagovarjate Evropsko unijo kot zvezo suverenih držav in narodov, ne kot nekakšno naddržavo. Ko sem poslušal letos Boruta Pahorja na dogodku Alma Mater Europaea, sem lahko slišal povsem drugo zgodbo, in sicer o večji potrebi po bolj kohezivni EU.
Velik del evropske politike in evropskih institucij si želi narediti iz EU nekakšno federacijo. Vendar je bila EU ustanovljena kot prostovoljna zveza suverenih držav. Samo takšna lahko dolgoročno preživi. Zato zavračam vsak poskus centralizacije in prisvajanje pristojnosti, ki jih nima. To smo videli glede posega prejšnje Evropske komisije v naše ustavno sodišče, ki je celo sprejelo podpredsednico Evropske komisije. To je popolnoma v nasprotju tudi s pravnim redom EU. Ona ne bi smela tja, oni pa je tudi ne bi smeli sprejeti. Ustavno sodišče bi moralo ščititi našo državo, če bi si EU skušala jemati pristojnosti, ki jih po temeljnih pravnih aktih nima. Obstaja samo ena prava Evropa, to pa je Evropa, ki jo sestavljajo suvereni narodi in samostojne suverene države.
Kolikor se spomnim, ste bili vedno predvsem odločen zagovornik svobode govora. Ob tem se spomnim na znani citat levičarske filozofinje Rose Luxemburg. Svoboda le za privržence vlade, le za člane ene stranke − to ni svoboda. Svoboda je vedno le svoboda tistega, ki misli drugače. So se levičarji tega sploh kdaj držali?
Levičarji se tega nikoli niso držali. Glavni problem pa je, da se skuša skozi stranska vrata – pod pretvezo preprečevanja dezinformacij – legalizirati cenzura. To kategorično zavračam. Svoboda javne besede, svoboda izražanja, svoboda govora je temeljna človekova pravica. Zapisana je v vseh temeljnih aktih OZN in tudi EU. Svoboda govora je tudi ena in nedeljiva. Zato delne omejitve svobode govora ne pridejo v poštev. Ali svoboda je ali pa je ni. Zato je treba zavrniti vsak poskus njenega omejevanja ne glede na floskule, da je treba ljudi »braniti pred dezinformacijami« in podobno. To so bili vedno izgovori vseh totalitarnih režimov pri uvedbi cenzure. Ljudem je treba omogočiti, da si sami ustvarijo svoje mnenje tako, da se seznanjajo z različnimi pogledi. Samo to je dejanska svoboda govora in na ta način se uresničuje temeljna človekova pravica.
Je torej mogoče čutiti, da se evropska politika obrača v napačno smer, v smer cenzure in zatiranja? Slovenija je že takšen primer, vladajoča stranka pa se ironično imenuje Gibanje Svoboda …
Kjerkoli levičarji pridejo na oblast, skušajo uvesti takšno ali drugačno obliko cenzure. O tem pišem tudi v svoji knjigi »Zmaga dobrega«, kjer omenjam več vrst cenzure. Pri svobodi javne besede je situacija naslednja: tudi nacionalna RTV je popolnoma podrejena levičarski cenzuri. V EU pa imamo problem, ker je velika večina medijev samo še v službi propagande. Zelo malo se ukvarjajo z novinarstvom, precej več pa s propagando. Zelo bi si morali prizadevati, da bi se spet vrnilo pravo novinarstvo. John Pulitzer, po katerem se imenuje osrednja ameriška novinarska nagrada, je nekoč izjavil, navajam po spominu, da je družba odraz novinarjev: če so sami cinični propagandisti, bo tudi družba postala takšna. To se pač ne sme zgoditi. Zato poudarjam: temeljna naloga je ohranjanje svobode javne besede. Brez tega je demokracija samo še farsa.
Pa vendar, verjetno bi lahko nova zmaga Donalda Trumpa v ZDA ustavila te negativne trende.
Izvolitev Donalda Trumpa je, vsaj glede na njegove prve napovedane poteze, eden najbolj pozitivnih premikov v zahodni civilizaciji v tretjem tisočletju in bo zagotovo pozitivno vplivala tudi na celotno zahodno civilizacijo. V prvi vrsti gre seveda za ZDA, a zaradi moči in vpliva, ki jo imajo ZDA, se bo to odražalo tudi v Evropi. Gre za pomen Trumpovega programa: na prvem mestu je zaščita otrok, potem obramba meja, remigracija (uporablja prav to besedo, ki je torej postala normalen politični pojem v mednarodni skupnosti), pa tudi odstop od t. i. zelenega prehoda. Trump napoveduje tudi izstop iz pariškega okoljskega sporazuma (ki je v resnici povsem ideološki konstrukt), kar pomeni popolna sprostitev podjetništva. Za zahodno civilizacijo to pomeni odmik od kulturnega marksizma, prebujenske ideologije k pravim vrednotam, podjetništvu, blaginji, razvoju, varnosti in temu, kar bi moralo biti ves čas branjeno. Morda kdo v Evropi na to gleda še postrani, vendar bodo kmalu spoznali, da je ta premik nujen, ker bo stara celina sicer vse šibkejša in bo začela še bolj zaostajati. Ideološki »zeleni prehod« je že povzročil velik zaostanek. Od leta 2008 pa do 2022 je po statističnih podatkih Eurostata BDP na prebivalca v Evropi napredoval samo za 116 evrov, v ZDA pa za več kot 27 tisoč dolarjev, kar je 240-kratnik evropskega napredka. Treba je torej sprostiti razvojni potencial, se od uničujoče ideologije vrniti h krepitvi podjetništva in blaginje. Če bi ves denar, ki se meče skozi okno za nezakonite migracije in zeleni prehod, ki je zelen samo toliko, kot je zelena barva denarja, porabili za demografsko in družinsko politiko, bi zagotovo dobili rešitve, ki bi pripomogle k napredku. Vse, kar delamo, ima smisel le, če bomo okrepili demografijo. Avtohtoni evropski narodi namreč izumiramo. Če temu ne bomo posvetili pozornosti, nam noben projekt ne bo pomagal. Samo otroci avtohtonih evropskih narodov so naša prihodnost; prihodnost Evrope.
Pričakujete, da bo dogajanje v ZDA vplivalo tudi na Slovenijo?
Treba je potegniti vzporednice med tem, kar se dogaja v Evropi, in tem, kar je napovedal Trump. Evropa še naprej napoveduje širjenje »enakosti« spolov, Trump pa napoveduje prepoved medicinskih posegov v spol otrok in prenehanje financiranja vse tovrstne ideološke propagande iz javnih sredstev. Da ne govorim o evropskem poudarjanju zavezanosti zelenemu prehodu, ki je Evropo gospodarsko uničil. Pred dvema desetletjema je bila avtomobilska industrija hrbtenica Evrope in v ZDA si nekaj veljal, če si vozil porsche, audi, mercedes ali BMW. Danes v Evropi veljaš nekaj, če voziš teslo. Ob tem se gospodarske moči Kitajske še sploh ne zavedamo dovolj. Zaradi zelenega prehoda se v Evropi zapirajo tovarne, kar je katastrofa. Ljudi so prestrašili s t. i. globalnim segrevanjem, gospodarstvu pa nabili davke in nore birokratske ukrepe, od katerih narava nima nič, kvečjemu škodo, medtem ko nekateri mastno služijo. Če se to ne sprosti, bo Evropa ostala v ozadju. Že zdaj se težišče svetovnega gospodarstva pomika daleč stran od Evrope, na Pacifik. Ta razkorak bo postal tako velik, da se lahko zgodi, da Evropa nikoli več ne bo gospodarsko pomembna.
Februarja letos, še pred evropskimi volitvami, se je evropska javnost denimo seznanila s peticijo iz Slovenije glede početja sedanje slovenske vlade, ki prezira žrtve komunizma. Se na tem področju v EU kaj premika ali lahko sklenemo, da je demokratični Evropi vseeno, da v njeni centralni vladi sedijo nekdanji sodelavci komunističnih tajnih služb?
Evropski parlament je pred leti dosegel izjemno pozitiven zgodovinski premik, ko je sprejel Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, s katero je obsodil tudi tajne službe totalitarnih režimov, vključno s socialističnimi oz. komunističnimi; prav tako sodelavce in informatorje teh služb. Danes se na to kar pozablja, čeprav so bile na zaslišanjih kandidatov za evropske komisarje predstavljene medijske objave verodostojnih dokumentov, ki obremenjujejo tudi slovensko kandidatko za evrokomisarko, da je bila informatorka, pa so jo kljub temu mirno potrdili. Osebno mislim, da to nikakor ni dobra rešitev. Treba se je tudi vprašati o konfliktih interesov, kopije arhivov so namreč v Beogradu. Evropska politika na ta način kaže nedoslednost, ki zanesljivo ni demokratična. Tega nikakor ne podpiram, pač pa temu odločno nasprotujem.
Kaj pa migracije? Še nedavno se je govorilo o uspehu z migrantskim paktom, sedaj posamezne članice tudi v »jedrni Evropi« že obračajo svojo usmeritev.
V Evropi se je remigracija na neki način že začela, tudi v Avstriji. Tiste, ki so doslej tu živeli nezakonito, so začeli pošiljati tja, od koder so prišli. Po podatkih Europola je v Evropi milijon tristo tisoč nezakonitih migrantov. Velik del teh ima tudi pravnomočne odločbe o izgonu, a se te ne izvršujejo. Evropska solidarnost se še vedno razume kot razporejanje nezakonitih migrantov po članicah EU. Edina prava evropska solidarnost pa bi bila pomoč pri remigraciji: da bi skupnost oziroma velike države, ki imajo za to potrebne vzvode moči, pomagale manjšim državam, kot je Slovenija, pritisniti na matične države izvora migrantov, da sprejmejo svoje državljane nazaj.
Je po več sto tisoč uvoženih migrantov sploh še mogoče kaj sanirati?
Vse se da,, če se res hoče. Prav primer ZDA to dokazuje. In upam, da bo Trump dal dober zgled. Čas, ko je bil v Italiji notranji minister Matteo Salvini, je odličen dokaz, da se to da urediti. V EU sta denimo Madžarska in Poljska, ki sta suvereno branili svoje meje in dokazali, da je mogoče braniti državo pred migracijami, če vlade to želijo. Poleg tega je bilo vse v zvezi z nezakonitimi migracijami očitno nezakonito. Zloraba funkcije in opustitev dolžnostnega ravnanja sta kaznivi dejanji po kazenskem zakoniku, naklep oteževalna okoliščina. Pravni red je treba gledati kot celoto. Spoštovanje pravnega reda torej pomeni tudi dosledno spoštovanje zakona o meji. Zato so tisti, ki so zavarovali svoje meje in svoje narode, edini ravnali zakonito in so lahko zgled vsem drugim.
Kako ocenjujete ravnanje Slovenije, ki podaljšuje nadzor nad vstopom v državo na meji s Hrvaško in z Madžarsko, hkrati pa Avstrija še vedno nadzoruje našo severno mejo?
Neresno je nadzirati mejo na mejnih prehodih, hkrati pa pustiti preostal del meje brez nadzora. Pregleduješ tiste, ki gredo zakonito čez mejo, sto metrov stran pa mejo prestopajo nezakoniti migranti, ki jih nihče ne nadzira. To je čisto norčevanje iz državljank in državljanov. Samo dosledno je treba izvesti varovanje meja. Leta sem opozarjal, da bomo z nezakonitimi migracijami uvozili tuje vojske in tuje vojne na tla Evrope in v primeru nasilnih propalestinskih demonstracij se to zelo jasno vidi. Samo zaščita meja zato sedaj ni več dovolj, ampak je potrebna remigracija: pošiljanje nazaj vseh, ki zlorabljajo pravni red in azilno ureditev oziroma ogrožajo sebe in vse, ki tu živimo.
Evropa se mora zavedati svojih krščanskih korenin, jih ohraniti in okrepiti. Če jim uspe uničiti krščanske temelje Evrope, te ne bo nikoli več. ZDA imajo veliko prednost, saj tja večinoma prihajajo migranti iz Južne Amerike, ki je krščanska. V Evropo pa prihajajo množice ljudi predvsem z območja radikalnega islama. Mnogi se ne zavedajo, kako globoke spremembe to prinaša, vključno s koncem na spoštovanju človekovih pravic utemeljene evropske civilizacije. Govoriti o integraciji pri takih odstotkih, kot so sedaj, je zavajanje. O uspešni integraciji lahko govorimo, če je migrantov največ dva odstotka prebivalstva. Za Bruselj je bilo nedavno objavljeno, da je že 79 odstotkov prebivalcev migrantskega izvora. Tako visoki deleži migrantov dejansko onemogočajo integracijo in v resnici pripeljejo do dezintegracije evropskih narodov. Avtohtoni evropski narodi bi se torej morali prilagajati prišlekom. To pomeni konec zahodne civilizacije.
Nova sestava Evropske komisije je menda potrjena. Imam pa občutek, da večjih sprememb v politiki ne bo, čeprav smo volili večinsko desno.
Sporočilo evropskih volivcev je jasno: večinsko so odločili bistveno bolj desno kot na prejšnjih volitvah. Žal se je zgodilo, da so tisti, ki imajo slabo vest iz zadnjega mandata, poskrbeli, da smo že na začetku spet dobili podobno koalicijo, ker bi se verjetno v nasprotnem primeru razpravljalo o odgovornosti tistih, ki so spravili Evropo v stanje, v kakršnem je. Treba bi bilo pripeljati nove ljudi, neobremenjene s preteklostjo, ki bi se lahko soočili s spremembami, ki jih prinaša tudi izvolitev Donalda Trumpa v ZDA. Če se bo Evropa tem spremembam upirala, bo še bolj nazadovala. Skrajni čas je, da se Evropa tudi dejansko obrne v desno, v smer dosledne zaščite človekovih pravic, svobode govora, krepitev podjetništva in razvoja, zato je treba nehati z zelenim prehodom. Zavarovati je treba meje, izvesti remigracijo ter tako prihranjeni denar preusmeriti v ustrezno družinsko in demografsko politiko. In kot sem že dejal − samo Evropa suverenih držav in suverenih narodov je Evropa prihodnosti!
…
Biografija
Mag. Branko Grims (1962) prihaja iz Kranja in velja za »prvoborca« v vrstah SDS, saj je že konec osemdesetih let – po študiju geologije − sodeloval pri njenem ustanavljanju. Leta 1990 je bil izvoljen za poslanca tedaj še Socialdemokratske stranke Slovenije v slovenski skupščini, vmes je sodeloval v skupščini in izvršnem svetu občine Kranj. Med letoma 1993 in 1995 je bil glavni tajnik SDS, od leta 1997 do 2002 pa državni svetnik. Tega leta je končal znanstveni magisterij iz politologije. Nato je bil leta 2004 prvič izvoljen za poslanca, svoj uspeh je ponovil še petkrat. Znan je kot zagovornik dvokrožnega večinskega volilnega sistema, hkrati pa je oster nasprotnik kulturnega marksizma in množičnih migracij. Svoje izkušnje s področja boja proti kulturnemu marksizmu (oziroma prebujenski ideologiji) je zbral tudi v svoji najnovejši knjigi »Zmaga dobrega«, ki je izšla letos.
Op.: Intervju je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija