Piše: Andrej Sekulović
“Zdajšnje stanje je alarmantno, za to ni drugih besed. Vladajo nam ljudje, ki svojim funkcijam žal niso dorasli in smo zato priča aroganci, kakršne še nismo videli. To je dejansko oblast, ki vodi v propad Slovenije, zato je absolutno nujno, da se ljudje začnemo oglašati,” je izpostavila spletna vplivnica Karin Planinšek.
Karin Planinšek je mlada konservativna spletna vplivnica, javnosti je najbolj znana kot voditeljica podkasta Na tekočem. Je tudi ena od kandidatk prihajajočih evropskih volitev na listi SDS. Z njo smo se pogovarjali o razlogih za kandidaturo, o tem, na kaj bi najbolj opozarjala in kaj bi zagovarjala v Evropskem parlamentu, pa tudi o drugih pomembnih družbenopolitičnih vprašanjih. Je ena od kandidatk za evropske volitve, ki kandidira na listi Slovenske demokratske stranke. V vrstah SDS, predvsem Slovenske demokratske mladine iz Kranja, je dejavna že dlje časa. Je tudi voditeljica popularnega podkasta Na tekočem. Osredotoča se predvsem na tematiko vsiljevanja ideologije LGBT v šole in na problematiko množičnih migracij. Hkrati se zavzema tudi za interese mladih in v Sloveniji predstavlja enega od vidnejših glasov konservativizma med mladimi.
Nam lahko za začetek poveste, zakaj ste se odločili za kandidaturo na evropskih volitvah in zakaj na listi Slovenske demokratske stranke?
Že kar nekaj časa sem zelo aktivna na družbenih omrežjih, kjer opozarjam na problematike v naši državi, vendar se mi zdi, da je skrajni čas, da to svoje delovanje prenesem na višjo raven in vstopim v politiko, kjer bom lahko imela veliko več možnosti za izboljševanje zdajšnjih razmer. Na splošno sem mnenja, da je v tem trenutku nujno, da mladi povzdignemo svoj glas in pokažemo, da nismo pasivni. Časi so namreč kritični, zato politični prostor potrebuje mlado energijo, ljudi, ki smo odrasli v digitalni dobi in na stvari gledamo drugače. Za kandidaturo na listi Slovenske demokratske stranke sem se odločila zato, ker je to stranka povezovanja in sodelovanja. Čeprav nas večinski mediji želijo prikazati kot neke “skrajneže”, gre v SDS predvsem za delovanje v dobro Slovencev. Mi nismo stranka, ki bi bila proti migracijam in proti zelenemu prehodu, smo pa stranka, ki je strogo proti nezakonitim migracijam in za zeleni prehod, ki je razumen in postopen ter ne omejuje človekove svobode.
V javnosti ste znani predvsem po podkastu Na tekočem. Nam lahko poveste, kako napreduje, katerim temam se ta čas posvečate in kakšni so odzivi javnosti?
Podkast Na tekočem je ena od najlepših stvari, ki se mi je v življenju zgodila, in za to sem neizmerno hvaležna Zali Klopčič, s katero sva ga skupaj ustanovili. Spoznala sem tudi veliko čudovitih ljudi, ki so se bili pripravljeni pogovarjati z mano pred kamero, s katerimi nismo le kramljali, temveč smo odpirali zares pomembne teme. Tako kot že od samega začetka se tudi zdaj večinoma posvečam temam, ki se jim v širši javnosti po navadi izogibamo, oziroma izražam mnenje, ki je v večinskih medijih premalo zastopano. Predvsem stremim k ustvarjanju spoštljivega in pluralnega diskurza, česar v našem medijskem prostoru primanjkuje, zato želim dajati zgled.
V podkastu ste imeli tudi več zanimivih gostov. Je kdo kdaj zavrnil vabilo?
Res je, da se predstavniki levega pola po večini ne odzovejo na moja povabila v podkast – z izgovorom, da “ne morejo podpirati skrajne desnice”. To je naravnost smešno, hkrati pa žalostno, saj nikoli nisem izražala nikakršnih skrajnih stališč, koga žalila oziroma bila do kogarkoli nespoštljiva. Sodelovanje torej zavračajo samo zaradi tega, ker nisem “njihova”, ker stojim na drugem bregu. Je to demokracija? Meni se to ne zdi prav nič demokratično, prav nasprotno, s tem nam podzavestno sporočajo, da če ne bomo mislili tako kot oni, bomo izločeni iz družbe. To je strašljivo. To je tudi eden od razlogov, zakaj sem tako aktivna na družbenih omrežjih, saj želim ljudem, predvsem svojim vrstnikom, pokazati, da se nimamo česa bati. Če bomo vsi samo sklonili glave in pustili, da nam postopoma jemljejo svoboščine in našo pravico do lastnega mnenja, potem se bomo znašli v situaciji, iz katere se bomo težko rešili. Zato želim ljudem vliti poguma in jim pokazati, da je treba ukrepati zdaj, preden bo prepozno, in se mi zdi, da ljudje to pri mojem delu tudi začutijo, saj že od samega začetka dobivam ogromno pohval in zahval za svoje delovanje. Prav to mi pomeni največ, saj to počnem za naše skupno dobro.
Kakšen je bil vaš prvotni razlog za vstop v politiko, ki vas je posledično privedel do kandidature na evropskih volitvah?
Moj vstop v politiko se je zgodil zelo na hitro, v bistvu nepričakovano. Sicer že od malih nog v sebi čutim zelo močno željo po pomoči skupnosti, po ustvarjanju boljšega življenja za vse, vendar dolgo nisem vedela, s katerimi sredstvi bi to lahko začela udejanjati. Pred dvema letoma sem se kot mlada programerka znašla v čisto običajni situaciji, in sicer v pogovoru z bližnjimi o trenutni politični situaciji v državi, vendar je ta pogovor spremenil vse. Videla sem, da smo res prišli do točke, od koder ni vrnitve, če ne bomo hitro ukrepali. To je bilo ravno v času, ko je Aleš Primc zbiral podpise za razpis referenduma o spremembah Družinskega zakonika. Takrat sem tudi jaz zbrala nekaj podpisov in tako se je začelo. Ne sliši se kot drastična sprememba, vendar še danes verjamem, da se je takrat zares začela moja življenjska pot. Moje poslanstvo. Ker od takrat naprej so se stvari začele hitro odvijati, kot da bi nekdo hotel, da grem v politiko. Šele zdaj zares tudi čutim, da sem na pravi poti in da delam tako, kot je prav. Hitro sem namreč spoznala, da je politika edini način, kjer lahko nekaj prispevam družbi in kjer lahko ustvarjam boljšo prihodnost za vse. Zato sem se ob delu odločila še za študij prava, da bolje spoznam zakonodajno vejo oblasti, našo ustavno ureditev, skratka, da spoznam delovanje samega sistema.
Kako ocenjujete dosedanje politične smernice Evropske unije in katere so glavne spremembe, ki bi jih zagovarjali v Evropskem parlamentu?
Evropska unija nima več politike, ima samo še ideologijo, ki ji slepo sledi – ne glede na prebivalstvo. Največji problem so seveda nezakonite migracije, ki bi jih morali preprečevati, tukaj ni druge rešitve. Zdaj pa smo priča uvajanju migrantskih kvot za države članice, visoke globe pa bodo doletele vsako državo, ki ne bo želela sprejeti določenega števila migrantov. Naš glavni fokus bi moral biti na reševanju težav v njihovih izvornih državah, s čimer bi lahko popolnoma ustavili migracije, in pa seveda na ukinitvi financiranja nekaterih nevladnih organizacij, ki migrantom pomagajo pri njihovih nezakonitih prehodih mej. Potem je tukaj zgrešena politika zelenega prehoda, ki za ceno obremenjevanja prebivalstva in gospodarstva uvaja navidezno okolju prijazno družbo.
Zakaj menite, da gre pri tem le za, kot pravite, navidezno skrb za okolje?
Zakaj navidezno? Za izdelavo baterij za električne avtomobile namreč potrebujemo kobalt, ki ga v nečloveških razmerah kopljejo v Demokratični republiki Kongo. V rudnikih kobalta prihaja celo do prisilnega dela otrok, zato je nezaslišano, da Evropska unija tako na vrat na nos sili v množično uporabo električnih avtomobilov, katerih proizvodnja vključuje izkoriščanje delovne sile in delo v suženjskih razmerah, hkrati pa se evropski funkcionarji predstavljajo za predstavnike demokracije, svobode, strpnosti in vključevanja. To je hinavščina brez primere. Zeleni prehod se ne izvaja tako, da umazano industrijo samo prestavimo na drug konec sveta in si s tem umijemo roke. Poleg tega so baterije v električnih avtomobilih izjemno gorljive. Sprašujem se tudi, kam bomo dali toliko odpadnih baterij? Konec koncev pa je pred nedavnim tudi britanska vlada priznala, da če se bomo na hitro prestavili samo na sončno in vetrno energijo, bomo priča izpadom elektrike. Zaradi tega nujno potrebujemo zanesljive električne in plinske povezave, hkrati pa moramo stremeti k postopnemu in razumnemu zelenemu prehodu, ki bo temeljil na zares čistih energijah brez izkoriščanja delovne sile. Hkrati so zelo pomembne korenite spremembe v kmetijski politiki, ki se vedno bolj oddaljuje od evropskega kmeta. Dajati moramo poudarek lokalni pridelavi, preprečiti dodatne obremenitve kmetom, saj že zdaj v Sloveniji v povprečju na dan ugasnejo tri kmetije. Ob tem podatku bi nam moral zvoniti alarm. Hrana namreč ne raste v Mercatorju, temveč pri naših kmetih, do katerih bi morali v družbi privzgojiti večje spoštovanje.
Kakšna je po vašem mnenju najbolj žgoča problematika mladih v Sloveniji in Evropski uniji in na kakšen način bi se v Evropskem parlamentu potegovali za mlade?
Mladi se soočamo z velikim problemom nedostopnih stanovanj. V Sloveniji smo bili priča visokoletečim obljubam o 30.000 stanovanjih, vendar je po dveh letih stanje na trgu še slabše. To pa žal ni problem samo pri nas, tako je tudi v evropskem prostoru. Evropska unija se sicer tega problema zaveda, zato je tudi ekonomsko-socialni odbor pripravil predlog o vzpostavitvi sklada za vlaganje v dostopna in dostojna stanovanja, lahko pa seveda izkoriščamo že obstoječe sklade. Obstaja namreč sklad za energetsko sanacijo, kar pomeni, da bi lahko s temi sredstvi obnovili stare stavbe in tako zagotovili več stanovanj na trgu. To pa je žal stvar vsake države članice posebej in pod zdajšnjo vlado očitno ni interesa, da bi iskali rešitve za mlade, zato je naloga evropskih poslancev, da pritiskajo na vlade svojih držav.
Bi glede problematik, s katerimi se soočajo mladi, izpostavili še kaj?
Omenila bi še en zares hud problem pri mladih, in sicer vse slabše duševno zdravje. Po epidemiji novega koronavirusa se je število mladih s simptomi depresije podvojilo, kar je velik problem tako za posameznika kot za družbo kot celoto. Ta problem moramo reševati celostno – tako na ravni Slovenije kot na ravni EU. Temu je treba prilagoditi šolski sistem, mlade izobraževati o nevarnostih in pasteh socialnih omrežij, spodbujati gibanje in preživljanje prostega časa v naravi, predvsem pa bi bilo treba začeti ustvarjati posameznike, ki niso konstantno priklopljeni na telefone, temveč znajo komunicirati, se družiti med seboj in sodelovati ter so empatični pripadniki skupnosti.
Precej ste kritični tudi do ideologije LGBT. Kako gledate na promocijo te ideologije znotraj EU, ki jo spodbuja in posameznim članicam celo vsiljuje Bruselj? Katere so po vašem mnenju glavne nevarnosti tovrstnega početja?
Osebno menim, da imamo ta čas na ravni EU in tudi na globalni ravni tako hude probleme, da s tematikami LGBT enostavno zapravljamo čas, poleg tega je promocija take tematike za mladoletnike izjemno škodljiva. Živimo v času, ko zares nihče nima več težav s tem, kdo ima koga rad, s kom kdo spi itn., zato pravim, da je tako močna promocija LGBT popolnoma nesmiselna. Prav tako gre za problem, da so začeli v skupnosti LGBT prevladovati transspolniki in posamezniki, ki so se razglasili za ljudi, ki nimajo spola, zaradi tega so se tudi istospolno usmerjeni začeli množično oddaljevati od te skupnosti, saj se s takimi skrajnostmi ne morejo več strinjati, izjemno pa jih motijo tudi izprijene parade ponosa. Zares ne razumem, zakaj mora širša javnost to gledati. Nihče jim ničesar noče, kljub temu pa so vsako leto agresivnejši pri izkazovanju ekscesov. Jaz sem vedno bila in vedno bom za družbo, ki vsakega posameznika obravnava enakopravno, nikoli pa ne bom mogla podpreti ideologije, ki pravi, da je spol samo socialni konstrukt. Take ideje so uničujoče za psihično zdravje posameznika, zato je ključno, da se to ustavi.
Ostaniva pri promoviranju LGBT. Kakšen bi bil vaš pristop do tega vprašanja v Evropskem parlamentu in katere smernice bi zagovarjali?
Kot sem že omenila, v Evropskem parlamentu bom vedno zagovarjala družbo, v kateri smo vsi enakopravni, našim otrokom pa so dane vse možnosti, da odrastejo v zdrave in sposobne posameznike. Vsaka ideologija, ki je napoti taki blaginji, je škodljiva.
Naslednja velika težava, s katero se sooča Evropa, so množične migracije, ki jim je uradni Bruselj za zdaj precej naklonjen. Kako komentirate domnevno rešitev tega vprašanja v obliki novega pakta o migracijah in azilu, ki bo tistim, ki nočejo sprejemati migrantov, nalagal denarne kazni v obliki obveznih prispevkov?
To ni pravi način reševanja problema nezakonitih migracij, s tem se samo obremenjujejo države članice in njihovo prebivalstvo. Dobesedno nas silijo v sprejemanje ljudi, ki so prišli v Evropo nezakonito in se v večini primerov niti nočejo integrirati. Nezakonite migracije je treba ustaviti na meji in začeti reševati probleme v njihovih izvornih državah oziroma jim vsaj pomagati. Velik del problema pa predstavljajo tudi nekatere nevladne organizacije, ki spodbujajo in jim celo pomagajo pri nezakonitem prečkanju meje. Take nevladne organizacije je treba takoj prenehati financirati.
Kako bi po vašem mnenju morala EU reševati problem migracij?
Predvsem bi bilo treba okrepiti Frontex in ustrezno zavarovati naše meje. Azilna politika mora biti jasno določena, da pomoč dobijo res tisti, ki jo potrebujejo in so tukaj iz pravih razlogov. Ljudi, ki ne izpolnjujejo pogojev za azil, pa je treba odsloviti. Evropska unija bi lahko pomagala tudi državam tretjega sveta, saj bi se z izboljšanjem stanja v izvornih državah zmanjšale potrebe po migraciji v boljše okolje.
Katere bi bile glavne vrednote, za katere bi si prizadevali v Evropskem parlamentu, in na kaj bi najbolj opozarjali v povezavi z zdajšnjim družbenopolitičnim stanjem v Sloveniji?
Predvsem bom vedno postavljala Slovence na prvo mesto, tudi v Evropi. Stremim k Evropski uniji, kjer gospodarstvo lahko cveti, ustvarjamo ustrezno okolje za družine, uživamo lokalno hrano in se počutimo varno. To so trdni temelji, za katerimi stojim.
Nam lahko poveste, katere od vaših preteklih izkušenj se vam bodo najbolj obrestovale, če boste izvoljeni v Evropski parlament?
Veliko dragocenih izkušenj sem nabrala v času svoje redne zaposlitve, saj delam kot razvijalka programske opreme. Kot zaposlena lahko razumem težave, s katerimi se ljudje soočajo vsak dan, ljudi lažje nagovarjam in se z njimi poistovetim. Menim, da bi se moral vsak odločevalec najprej preizkusiti na trgu dela, samo tako lahko krojimo sistem, ki dela za ljudi in jim je v oporo, ne pa v napoto.
Kako pa ocenjujete zdajšnje stanje v slovenski politiki?
Zdajšnje stanje je alarmantno, za to ni drugih besed. Vladajo nam ljudje, ki svojim funkcijam žal niso dorasli in smo zato priča aroganci, kakršne še nismo videli. To je dejansko oblast, ki vodi v propad Slovenije, zato je absolutno nujno, da se ljudje začnemo oglašati. Sprejema se zakonodaja, ki je nesmiselna in škodljiva, smo med najbolj obdavčenimi prebivalci v Evropi, gospodarstvo nam dobesedno propada, to ni več hec. Zdravstveni sistem visi na nitki, vlada se na krizno situacijo sploh ne odziva, glavni krivci pa so zdravniki. Takega teatra absurda še nismo videli, zato je treba takoj ukrepati.
Menite, da v Sloveniji in morda tudi v Evropi primanjkuje domoljubja? Zakaj je domoljubje pomembno in kakšne so posledice njegovega pomanjkanja?
Živimo v dobi globalizma, kjer se domoljubje že skoraj preganja in enači z nacizmom, kar je seveda zelo premišljeno. Z odvračanjem od domoljubja nas želijo pripraviti, da sprejmemo tuje kulture v svoj dom, s čimer ni nič narobe, če je to v mejah normale, vendar je to sedaj že preseglo vse meje, zato se soočamo z velikim varnostnim problemom. Zaradi tega je ključno, da gojimo pozitiven odnos do svoje domovine, saj s tem sprejemamo svoje korenine in le tako lahko ustvarjamo državo, ki prosperira. Tudi z ljubeznijo do domovine lahko živimo v sožitju z drugimi državami in drugimi narodi, domoljubje ne pomeni, da koga izključujemo oziramo ga imamo za manjvrednega. Je le zdrav odnos do svoje države. Vsak je navezan na svoj dom, nelogično je, da bi imel negativen odnos do prostora, ki ti daje streho nad glavo. Zakaj bi imeli negativen odnos do domovine?
Bi za konec radi še kaj izpostavili?
Za konec bi rada vsem bralcem položila na srce, naj se ne bojijo izraziti svojega mnenja. Dokler komuniciramo spoštljivo, nas nihče ne bi smel preganjati zaradi naših stališč. Naloga vseh nas je, da se vsak dan borimo za svobodo, domovino in družino.
(Intervju je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji Demokracije.)
