Piše: Vida Kocjan
Z dr. Jožetom Podgorškom, predsednikom Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), smo se pogovarjali o zbornici, njenih nalogah in delu, pa tudi opozorilih, da ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ne upošteva dovolj niti njihovih predlogov niti predlogov drugih kmetijskih organizacij pri oblikovanju zakonodaje. Opozarja tudi, da je Slovenija še danes zavezana konceptu nepolitičnega delovanja javne službe kmetijskega svetovanja.
Spoštovani dr. Podgoršek, v zbornici opozarjate na politizacijo in oslabitev zbornične vloge, kmetje resornemu ministrstvu očitajo pomanjkanje konkretnih rešitev in podpore. KGZS pa je nedavno praznovala 25 let obstoja. Kaj se dogaja, nameravajo to zbornično združenje uničiti? Zakaj?
Naloga Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je zastopanje slovenskih kmetov in lastnikov gozdov ter skrb za obstoj sektorja. Zbornica svojo nalogo bolj ali manj zavzeto udejanja že vseh 25 let, velikokrat tudi z argumentiranim nestrinjanjem z ukrepi in zakonodajo, ki jo vsakokratna vlada pripravlja za področje kmetijskega in gozdarskega sektorja. Zaradi tega ji velikokrat očitajo politično delovanje, pa čeprav je zbornica stanovska organizacija, v kateri nobena politika nima mesta. Prav tako je zbornica ves čas deležna pritiskov vsakokratne vladajoče koalicije, da bi jo ukinili, kar bi bila zelo verjetna posledica prostovoljnega članstva. Tudi v tem letu smo bili deležni tovrstnega političnega pritiska. Po intenzivnem delu s poslanci Državnega zbora RS pa nam je vendarle uspelo z amandmaji ublažiti prvotni predlog po prostovoljnem članstvu na način, da lahko zbornica še vedno kot močan zastopnik kmetov in lastnikov gozdov ambiciozno gleda v prihodnost.
KGZS in tudi druge kmetijske organizacije opozarjate, da ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) ne upošteva dovolj vaših predlogov pri oblikovanju zakonodaje. Zaradi tega ste tudi prekinili sodelovanje v delovnih skupinah. Kaj se ta čas dogaja?
Postopek sprejetja kmetijske zakonodajne reforme se je verjetno peljal na način, kot si ga nihče ne želi. Izhodišča za spremembo zakonodaje so se pripravljala v tajnosti, še danes pa ne vemo, kdo je pri njih sodeloval. Ministrstvo je kmečkim nevladnim organizacijam nekaj dni pred začetkom javne razprave predstavilo izhodišča, ki pa so bila bolj kot »kazalo vsebine«, brez konkretnih novih zakonodajnih rešitev. Zakonodajni sveženj je sicer vključeval nekatere pozitivne rešitve za kmete in lastnike gozdov, so pa bili vsi zakoni s predlaganimi novimi rešitvami škodljivi, saj bi predlogi še dodatno poslabšali položaj kmetov in lastnikov gozdov. V procesu usklajevanja smo skupaj z ministrstvom pregledali vse zakone od člena do člena, ko pa bi morali priti do konkretnih odgovorov in odločitev ministrstva, smo se znova vrteli okoli istih členov in dilem brez odločitev. Takrat smo se iz usklajevanj umaknili in zahtevali pisne odgovore na naše pripombe in pobude. Ko smo jih prejeli, smo se na izsiljenem sestanku pri predsedniku vlade vendarle dogovorili o še dodatnih usklajevanjih, tako da nam je pri večini zakonodaje uspelo vsaj ublažiti oziroma umakniti nove rešitve, ki bi poslabšale položaj kmetov in lastnikov gozdov. Vsekakor pa smo pogrešali večjo ambicioznost, ki smo jo v svojih pobudah pričakovale stanovske organizacije.
Verjetno je povsem drugačna slika pri zakonu o zaščiti živali?
Drži. Pri sprejemanju tega zakona lahko zatrdimo, da je potekalo povsem nedemokratično. Naj pojasnim to trditev. Na pobudo MKGP, naj podamo pripombe na zakon, smo to v predvidenem roku naredili. MKGP je organiziralo sestanek, na katerem smo deležniki znova pojasnili pripombe in na katerem so nam znova obljubili pisne odgovore. Odgovorov o končnih odločitvah ministrstva ni bilo, predlog zakona pa je šel prek vlade v državni zbor. Nevladne organizacije smo šele po objavi zakona na spletnih straneh državnega zbora videle, kakšna je končna oblika zakona. Potem smo znova ostro protestirali proti rešitvam, ki uničujejo slovenske kmete, in pripravili predloge, ki sledijo pričakovanjem družbe po dobrobiti živali in hkrati ohranjajo kmetije žive. MKGP nas je pozvalo, naj z rejci kokoši nesnic preverimo časovnico za prestrukturiranje reje v rejo brez kletk. Tudi to smo naredili in ministrstvu in natančno prikazali realno stanje, ki je dokazovalo, da je triletno prehodno obdobje absolutno prekratko. Kot kaže, smo vse to opravili le zato, da nismo bili preostri v času sprejemanja zakona, saj smo do konca pričakovali razumske amandmaje, ki bi zakon popravili na predlagano kompromisno rešitev. Pri tem zakonu naše delo ni obrodilo sadov, zakon je sprejet v najbolj škodljivi obliki za slovenskega kmeta, zato smo na izredni seji Sveta KGZS kot najvišjega organa sprejeli sklep, da bomo tudi z vseslovenskim protestom obvarovali kmete pred škodljivo zakonodajo. Zdaj smo v fazi priprave na vseslovenski protest, če ministrstvo ne bo spremenilo zakona o zaščiti živali.
Opozarjate tudi na neustrezne spremembe zakona o kmetijskih zemljiščih. Kaj se dogaja pri tem?
Zaščita kmetijskih zemljišč je ena od pomembnih usmeritev KGZS. Zato smo pri usklajevanju tega zakona ostro nasprotovali dodatnim posegom na kmetijska zemljišča in zahtevali njihovo zaščito ne glede na lastništvo. Pri tem smo bili deloma uspešni, saj nam je uspelo preprečiti namero, da bi se na kmetijskih zemljiščih lahko postavljale sončne elektrarne. Pogajanja so še vedno odprta pri umeščanju agrofotovoltaike na kmetijskih zemljiščih, pri čemer pričakujemo vsaj zaostritev pogojev za njeno umeščanje, če ministrstvo ne bo sledilo naši pobudi, da se tudi agrofotovoltaika prepove na kmetijskih zemljiščih. Prav tako smo pri usklajevanju zagovarjali stališče, da se pospeši določitev trajno varovanih kmetijskih zemljišč ne glede na lastništvo. Tudi pri tem še nismo povsem usklajeni, saj ministrstvo predlaga pospešeno določitev trajno varovanih kmetijskih zemljišč le na državnih zemljiščih. Ob hkratnem sprejemanju ZuREP, kjer se uvaja razlaščanje zemljišč za državno ali občinsko infrastrukturo po ceni za dejansko rabo (npr. travnik) in ne za bodočo rabo (npr. cesto, telovadnico ipd.), se povečuje strah pred umeščanjem javne infrastrukture na zasebna zemljišča, na katerih se bo začel proces razlaščanja in plačilo odškodnine po sramotno nizki ceni glede na bodočo rabo.
Predlog o prenosu javne službe kmetijskega svetovanja (JSKS) pod ministrstvo je naletel na močan odpor kmetov in KGZS, saj naj bi to zmanjšalo zaupanje in učinkovitost svetovanja. Po protestih je ministrica Mateja Čalušić predlog umaknila. Je ta umik dokončen?
Drži, prenos JSKS pod ministrstvo ima več zgodovinskih ovir, prvo še iz časa predpristopnih pogajanj Slovenije za vstop v EU. Že leta 1997 je tedanji komisar za kmetijstvo Franz Fischler zahteval umik javne svetovalne službe s kmetijskega ministrstva, kar se je leta 2000 tudi udejanjilo. In temu konceptu nepolitičnega delovanja javne službe kmetijskega svetovanja smo zavezani še danes. Glede na to, da se z ministrstvom že pogovarjamo in usklajujemo pravno podlago za večletno koncesijo te javne službe, verjamemo, da je umik dokončen. Ker pa je Zakon o kmetijstvu še v fazi sprejemanja, še ni nič dokončnega. Kot rečeno, zaupamo, da se bo tudi kmetijsko ministrstvo držalo dogovora.
Kritični ste tudi do vladne prehranske politike, ki zmanjšuje pomen živinoreje. Lahko kaj več pojasnite glede tega?
Več različnih ukrepov nakazuje, da je živinoreja trn v peti aktualni vladi. Sprejetje zakona o zaščiti živali, nezakonit odvzem govedi na kmetiji v Posavju, vsiljevanje vegetarijanskih navad v obrate javne prehrane in drugi ukrepi škodujejo slovenski živinoreji. Ob tem poudarjamo, da je v Sloveniji, kjer imamo več kot tri četrtine vseh kmetijskih zemljišč na območjih z omejenimi dejavniki (večina travniških površin), živinoreja, še posebno travojeda živinoreja (goveda in drobnice) glavna kmetijska panoga, ki ohranja Slovenijo obdelano in urejeno. Zato si želimo, da bi tudi vlada prepoznala vrednost kmetov in živinoreje za ohranjanje lepe Slovenije ter da bomo s ponosom in hvaležnostjo do kmetov in lastnikov gozdov povabili v Slovenijo podobne dogodke, kot je Dirka po Franciji, s čimer se bomo pred svetovno javnostjo pohvalili z lepoto naše čudovite države.
Kdo po vašem mnenju na resornem ministrstvu pripravlja zakonodajo? Imajo tu največji vpliv posamezniki ali posameznice iz nevladnih organizacij? Včasih se namreč zdi, da ministrica niti ne ve, kaj točno v posameznem zakonu piše. Je ministrica sploh dorasla svoji vlogi?
Vsak minister s sabo prinese svoje poglede in svoje specifike, navade dela. Tudi aktualna ministrica jih je. In zato nekateri težko sprejemamo tako drugačno retoriko, tako drugačne metode dela, kot smo jih poznali v preteklosti. In ja, včasih imamo res občutek, da kmetijski resor vodi nekdo od zunaj. A tega ne poznamo, tudi ne želimo kaj več komentirati. Zagotovo bodo volitve preizkus, ki bo odgovoril na vprašanje, ali si Slovenci želimo takšnega načina dela na posameznem ministrstvu.
Obljubljeno je bilo, da se bo s predstavniki kmetov srečal tudi predsednik vlade Robert Golob. Je do srečanja prišlo, in če je, kakšni so rezultati?
Drži, srečanje s predsednikom vlade smo praktično izsilili. Na skupnem sestanku smo se dogovorili za nov krog pogajanj glede zakonodaje in način dela pri teh usklajevanjih, kar se je v bistvu tudi realiziralo. Se pa s predsednikom nismo podrobneje usklajevali glede zakonodaje, saj je verjetno snov prezahtevna za predsednika vlade, ki mora kot menedžer usklajevati celotno vlado, ne pa se posvečati podrobnostim posamičnega resorja.
Mladi kmetje so razočarani tudi nad pomanjkanjem konkretnih ukrepov za spodbujanje njihovega vključevanja v kmetijstvo. Kritizirajo pomanjkanje dejanj in preveč besedičenja o pomembnosti mladih za prihodnost sektorja. Se strinjate z njimi?
Ja, se je treba kar strinjati. Vendar je pomembno, da se zavedamo, da bomo največ naredili za povečanje interesa mladih kmetov za kmetovanje, če bomo uredili ekonomski vidik slovenskih kmetij in lastnikov gozdov. Če bodo mladi videli ekonomsko prihodnost za svojo družino na kmetiji, potem se bodo odločali za prevzeme, sicer lahko še tako povečamo finančno stimulacijo, pa prevzemnikov ne bo. Prav tako je nujno, da nehamo blatiti kmete vsepovprek in začnemo s pozitivno promocijo kmetov in kmetijstva. Že od predšolske vzgoje dalje.
Veliko kritik je tudi zaradi ukrepov, povezanih z upravljanjem z velikimi zvermi (volkovi in medvedi), kar negativno vpliva na živinorejo. Kaj se tu dogaja, so napovedane spremembe?
Zveri in divjad delajo veliko škodo slovenskemu kmetijstvu. Šakali in volkovi povzročajo izjemno škodo v živinoreji, divjad pa s popasenostjo kmetijskih površin. Za šakala lahko trdim, da ga je RS vsaj eno leto prepozno umestila med lovno divjad in se je razmnožil do te mere, da je danes marsikje neobvladljiv. Pri upravljanju z volkom nas intenzivnejše upravljanje še čaka, vendar nas veseli, da vsaj evropska zakonodaja to dopušča. Letos je bila namreč spremenjena Bernska konvencija, tej je sledila sprememba habitatne direktive, sedaj pa mora Slovenija spremeniti nacionalna pravila in začeti z obljubljenim intenzivnejšim upravljanjem tudi z volkom. Resorno ministrstvo spodbujamo k temu, ni pa še nobenega predloga za spremembo zakonodaje. Zato se na zbornici poslužujemo ustaljene poti in sproti predlagamo izlov posameznega osebka, ki napada domače živali.
KGZS je julija 2025 napovedala vseslovenski kmečki protest zaradi nevzdržnih razmer in sprejete novele zakona o zaščiti živali, ki dodatno obremenjuje kmete (npr. prepoved kastracije pujskov brez anestezije in omejitve baterijske reje kokoši). Je pri tem kaj novega?
Takoj po izredni seji Sveta KGZS smo na MKGP naslovili zahtevo po spremembi zakona o zaščiti živali. Ker še nismo prejeli nobene povratne informacije, se bomo v kratkem sešli z drugimi stanovskimi nevladnimi organizacijami, prav tako pa smo na zbornici že začeli z aktivnostmi za pripravo vseslovenskega kmečkega protesta. Vse naše aktivnosti bodo nedvomno odvisne od odziva kmetijskega ministrstva.
V Sloveniji je potrjena bolezen modrikastega jezika. Pristojni pa se kljub širjenju bolezni niso odločili za prepoved razstave živali na sejmu Agra, niti niso izdali posebnih usmeritev in navodil. Zaskrbljenost zaradi širjenja bolezni ste izrazili tudi v KGZS. Kaj se dogaja?
Ta nevarna bolezen je udarila na številne slovenske reje, kmetije. Največji izziv predstavlja v zahodni, JV, osrednji Sloveniji in na Gorenjskem. Na štajerskem koncu so znani le posamezni primeri, bojimo pa se, da se bo tudi v tem delu Slovenije situacija v naslednjih dneh bistveno poslabšala. Zato pozivamo rejce k izvajanju preventivnih biovarnostnih ukrepov za zaščito domačih rej. Ker gre za vektorsko bolezen (prenaša se izključno prek krvosesnih žuželk), je v tem trenutku priporočljiva uporaba odvračal, za dolgoročno zaščito pa cepljenje. Na zbornici že vse od pomladi predlagamo prostovoljno cepljenje in sofinanciranje cepiva s strani MKGP. V zadnjih dneh se intenzivirajo razmisleki za obvezno cepljenje pri drobnici, kjer je smrtnost zaradi te bolezni bistveno višja kot pri govedu. Upamo, da čim bolje preidemo v zimo, ko bo bolezen izzvenela, saj ne bo prenašalcev. Tedaj bo potreben resen nacionalni načrt za obvladovanje te bolezni.
