Piše: Bogdan Sajovic
S prof. dr. Bogomilom Ferfilo smo se med drugim pogovarjali o Trumpovih napovedanih reformah, težavah pri njihovi implementaciji, Kitajski, Grenlandiji in napovedi povečanja izdatkov za oborožitev v zavezništvu NATO.
Prof. Ferfila, v teh prvih dnevih svojega mandata se je novi ameriški predsednik Donald Trump očitno resno lotil dela. Izvršilni ukazi kar letijo z njegove mize …
Drži, zelo se je zagnal in večina teh izvršilnih ukazov je še kako potrebna. Seveda pa bo kaj kmalu naletel na odpor, pravzaprav se je ta že začel.
Vložene so že vsaj tri tožbe na zvezna sodišča zaradi izvršilnih ukazov, ki jih je izdal novi predsednik. Ne smemo pozabiti, da šteje ameriška zvezna birokracija okoli poltretji milijon ljudi, in to brez oboroženih sil. Trumpovi izvršilni ukazi bodo prizadeli ogromno število teh birokratov in kot na dlani je, da se ne bodo vdali brez boja ter bodo posegli po vseh sredstvih, da bi jih preprečili ali vsaj odložili za kar se da dolgo časa. Zatorej je vprašanje, koliko svojih napovedanih reform bo lahko Trup dejansko izvedel.
No, kot predsednik in vrhovni poveljnik ima pravico, da lahko deloma to stori prek teh izvršilnih ukazov.
Lahko, vendar pa bodo birokrati vedno skušali prikazati, da so ti ukazi vsej deloma v nasprotju z obstoječimi zakoni ali ustavo.
Glede nekaterih reform, ki jih je napovedal, pa bo moral tako ali tako najprej razveljaviti zakone, ki jih je že sprejel kongres, oziroma bodo potrebni novi zakoni, in čeprav imajo republikanci ta čas večino tudi v obeh domovih zveznega kongresa, je ta večina precej tesna.
Štiri glasove večine v zveznem predstavniškem domu in šest v senatu, poleg tega podpredsednikov glas, če bi bilo glasovanje v senatu neodločeno …
No, vidite, zelo na tesno bo šlo pri zakonodajnih predlogih. Treba je vedeti, da so senatorji in poslanci v Združenih državah Amerike precej bolj avtonomni pri svojem glasovanju, kot so recimo poslanci pri nas. Večina pri glasovanju torej ni tako samoumevna, včasih so potrebna dolga pogajanja, tudi ko gre za glasove poslancev lastne stranke.
Kar pa zadeva spremembe ustave, je to sploh veliko težje, kot denimo v Evropi. Potrebna je dvetretjinska večina v obeh domovih zveznega kongresa, potem pa še ratifikacija po posameznih zveznih državah − spremembo morajo ratificirati tri četrtine zveznih držav, da postane veljavna.
Zvezna birokracija bo torej nasprotovala Trumpovim reformam, bo proti še kdo drug?
No, pri reformah in spremembah je vedno kdo nezadovoljen. To so kompleksne zadeve, ki marsikaj spremenijo. Spreminjajo načine delovanja, spreminjajo osebe kariere, spreminjajo deljenje proračunskih sredstev, personala, pristojnosti …
Ravno sem se vrnil iz ZDA, o Trumpu sem govoril z več svojimi ameriškimi znanci in tako dobil kar nekaj informacij. Lahko tudi rečem, da ameriška vojska ni najbolj navdušena, da jo bo oziroma v tem trenutku jo je že Trump poslal na mejo z Mehiko.
Seveda nimajo nič proti obrambi ameriške meje, to je ena od njihovih nalog, vendar nekateri vojaki menijo, da je njihova naloga obraniti mejo pred vdorom tuje vojske, ne lovljenje kriminalcev ob meji, češ da je to policijsko delo. Še bolj pa jih moti, ker bo to stalo ogromno denarja, ki bo šel iz njihovega proračuna. Generali imajo seveda svoje prioritete, za kaj porabiti proračun − novo orožje, oprema, vlaganja v razvoj vojaške tehnologije in tako naprej. Zdaj pa bo šel ta denar za lovljenje kriminalcev ob meji in postavljanje zidu, a že tako stalno tarnajo, da ne dobijo zadosti velikega deleža proračunske pogače.
Trump napoveduje tudi korenito klestenje izdatkov?
Mislim, da so te napovedi težko uresničljive. Glejte, ameriški proračun − in nič drugače ni z drugimi proračuni − ima že vnaprej 90 odstotkov denarja rezerviranega. Preprosto gre za denar, ki je nujno potreben za plače, stavbe, vzdrževanje, skratka za normalno delovanje državne uprave. To zelo zoži manevrski prostor za reze v proračun. Zdajšnji ameriški letni proračun znaša okoli 7000 milijard dolarjev. Trump in Elon Musk, ki ga namerava Trump postaviti na čelo »Urada vladne učinkovitosti«, sta napovedala zmanjšanje proračuna za 2000 milijard, kar pomeni dobro četrtino proračuna. To je nemogoče in tudi Trump in Musk sta to spoznala ter že prepolovila višino »reza« na 1000 milijard dolarjev. Po moje je tudi ta številka zelo optimistična.
No, tudi desetina tega vrtoglavega proračuna ni malo …
Ni, a kot rečeno, gre za deset tisoče, morda sto tisoče vkopanih birokratov, ki se bodo branili na vse kriplje. To lahko traja leta, Trump pa mora izpolniti nekaj pomembnih predvolilnih obljub. Recimo tiste o zmanjšanju davkov.
V njegov tabor se je nakapljalo lepo število poslovnežev, ki pričakujejo znižanje korporacijskih davkov. To jim mora Trump izpolniti, kajti teh ljudi si ne želiš narediti za sovražnike. A glavna moč, ki je Trumpa pripeljala v Belo hišo, so mali ljudje, ki živijo od plače do plače in jim še tako majhna olajšava omogoča, da malo laže zadihajo. To pričakujejo, za to so volili in to jim mora Trump omogočiti. Čim prej. Izpada davčnih prihodkov pa si ne more privoščiti, vsaj dokler ne poreže zadostnega števila birokratov, ki pa bodo, kot rečeno, na vse načine zavlačevali z vsakršno spremembo.
No, Trump je obljubljal, da bo napolnil proračun s carinami in z drugimi dajatvami, ki jih bodo plačevale tuje države in podjetja.
Kateri? Če dvigne carine na evropsko blago, bo EU odgovorila z dvigom carin na ameriškega. Tega si ne eni ne drugi ne moremo privoščiti. Evropa je glavna partnerka ZDA, potrebujejo nas, tako kot mi potrebujemo njih.
Trump je omenjal 60-odstotne carine na uvoz iz Kitajske.
V tem trenutku ne vidim možnosti, da bi se to zgodilo. Ameriški trg je preplavljen s poceni kitajskim blagom in tako visoke carine bi prizdele povprečnega ameriškega potrošnika. Se pravi Trumpovo volilno bazo. A še pomembnejše je, da ta čas iz Kitajske ameriška industrija uvaža surovine, polizdelke, različne tehnične komponente, ki so ključnega pomena. Velikanske carine bi bile pljuvanje v lastno skledo. Trump to ve in zato teh carin ni omenil v svojem inavguracijskem nagovoru. Vsaj jaz tega nisem zasledil.
Odpade torej tudi priključitev Grenlandije, saj tudi te ni omenil v nagovoru?
(smeh) Zdi se tako. Kako pa naj bi jo priključil? Da bi izvedel invazijo na ozemlje zveznice iz zveze Nato, in to v mirnem času, brez vsakršnega povoda? Tega si ni mogoče niti zamisliti. Nakup Grenlandije …
No, pred sto leti so ZDA že od Danske kupile Deviške otoke v Karibskem morju.
To je bilo pred sto leti, tedaj je še bilo družbeno sprejemljivo kupovati in prodajati kolonije. V dandanašnji dobi pa to ne bi šlo skozi niti po naključju, dvignil bi se tak vik in krik, da posla sploh ne bi mogli speljati. Edina možnost bi bila, če bi Grenlandci razglasili samostojnost od Danske in se potem priključili ZDA, kar pa se ne bo zgodilo.
V grenlandskem parlamentu 26 poslancev od 31 pripada strankam, ki imajo v programu osamosvojitev Grenlandije.
In vendar se niso osamosvojili. In po mojem mnenju se tudi ne bodo, ker jim je pod Dansko predobro. Glejte, poznam Grenlandijo, v nasprotju z večino ljudi sem bil tam osebno. Bil sem na ribolovu z domačini, na tradicionalen način, luknja v ledu in vse to. Danska je domačinom financirala zgraditev hiš in jih redno zalaga z bogato socialo, med drugim z zastonj gorivom za gretje in agregate za proizvodnjo elektrike. Če bi postali samostojni, bi se odrekli vse te obilne sociale, tega pa ne bodo naredili, saj niso neumni. In tudi če bi se potem pridružili ZDA ali pa komu drugemu, mislite, da bili oni tako širokosrčni s socialo, kot je zdaj Danska? Niti po naključju in Grenlandci to dobro vedo.
Zakaj torej Trump »tolče« tako visoko?
Predvsem je Trump podjetnik in ne karierni politik. To ni nujno slaba stvar, v Maleziji so lahko v parlament izvoljeni samo podjetniki, zato je Malezija postala regionalna gospodarska sila, ki se vse bolj uveljavlja tudi na globalni ravni.
Trump je torej podjetnik, kariero je naredil v nepremičninah. Tam je kot del poslovne strategije postavljal visoke cene pri prodaji in nizke ponudbe pri nakupu. To mu je omogočilo, da je videl kako naprej. Nato je sledilo dogovarjanje, »glihanje«, dokler niso na koncu prišli do za obe strani sprejemljivega dogovora in so lahko sklenili posel.
Tako deluje tudi zdaj. Razglasil je mamilarske kartele za teroristične organizacije, kar pomeni, da lahko nanje spusti ameriško vojsko s specialnimi enotami vred. To ne pomeni, da bodo zdaj ameriški specialci vpadali na mehiško ozemlje in napadali kartele, pač pa s tem pritiska na mehiško vlado, naj ona s svojimi policisti, vojaki, specialci ali komerkoli še udari na kartele in s tem prepreči morebitno ameriško intervencijo.
Menim, da so napovedi visokih carin proti Kitajski ali Kanadi, napovedi uničujočih sankcij proti Rusiji in tako naprej, del njegove taktike, da bi lahko na koncu sklenil dober posel za ZDA.
Spada v to taktiko tudi napoved, da bodo morale članice Nata v prihodnje dajati za oborožitev 5 odstotkov BDP?
Zagotovo. Realno gledano je pet odstotkov BDP za oborožitev nevzdržno, celo ZDA same dajejo letno tri in pol odstotka BDP za oborožitev. Vem, da daje Izrael sedem odstotkov BDP za oborožitev, ampak to je izjema, saj so že osemdeset let skoraj neprestano v vojni.
Realno gledano se bodo v Natu na koncu dogovorili, da bodo države članice prispevale dva in pol odstotka letnega BDP za oborožitev, kar je pol odstotka več od do sedaj dogovorjene obveze, ki pa se je večina članic Nata, vključno s Slovenijo, ne drži. Trump skuša tako prisiliti članice zavezništva, da začnejo izpolnjevati dogovorjene obveze in nehajo vse breme skupne obrambe prelagati na Združene države Amerike.
Biografija
Bogomil Ferfila se je rodil leta 1951 v Ljubljani. Študiral je politologijo, ekonomijo, sociologijo in obramboslovje ter uspešno opravil tri diplome, dva magisterija in en doktorat. V letih 1990−1991 je bil na postdoktorskem izobraževanju v ZDA kot Fulbrightov štipendist. Leta 1998 je bil na postdoktorskem izobraževanju na Japonskem kot štipendist Japonske fundacije. Spomladi 1991 je predaval primerjalne politike na Državni univerzi Cleveland v ZDA. V poletnih semestrih 1991 in 1993 je predaval predmet socialistična gospodarstva in države na Univerzi Manitoba v Kanadi. V letih 1998 do 2014 je bil vsako leto od enega do dveh mesecev gostujoči raziskovalec na Univerzi Manitoba v Kanadi ali na Državni univerzi Washington v Združenih državah Amerike.
Bogomil Ferfila je redni profesor Univerze v Ljubljani. Bil je ustanovitelj in vodja magistrskega študija za ameriške, nemške in svetovne študije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Poučuje in raziskuje na področju primerjalnih politik, regionalnih študij in javne ekonomike. Njegov dodiplomski in podiplomski študij je potekal na področju ekonomije, sociologije in politologije na različnih univerzah.
Založba Fakultete za družbene vede v Ljubljani je s pomočjo Ministrstva RS za kulturo leta 1994 začela izdajati njegovo zbirko knjig z naslovom Svet na dlani. Knjige v tej zbirki so sinteza interdisciplinarnih analiz posamezne države, potovalnih izkušenj pisca in izjemno obsežnega podpornega fotografskega gradiva. Skupaj je izdal že več kot šestdeset knjig. Je avtor številnih strokovnih člankov. Kot raziskovalec in svetovni popotnik je obiskal že več kot 160 držav sveta. Udeležil se je številnih mednarodnih konferenc in seminarjev ter kot gostujoči profesor krajši čas predaval na številnih znanih univerzah po vsem svetu. Sedaj deluje na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici in na fakultetah Nove univerze v Kranju in Ljubljani.
