Piše: Vida Kocjan
Dr. Anže Burger je reden komentator gospodarskih in geopolitičnih tem, znan po kritičnih stališčih do davčne politike, regulacije, javne porabe in zaostajanja Slovenije za bolj dinamičnimi državami EU. Je zagovornik razbremenitve dela, strukturnih reform in liberalizacije gospodarstva. V intervjuju je tako predstavil nujnost ključnih strukturnih problemov, vpliv vladne politike, fiskalna tveganja ter priložnosti in izzive, ki čakajo Slovenijo v prihodnjih letih.
DEMOKRACIJA: Spoštovani dr. Burger, kot izredni profesor mednarodne ekonomije in raziskovalec na Centru za diplomatske, mednarodnoekonomske in pravne študije ste že večkrat opozorili, da Slovenija sistematično zaostaja za Poljsko, Češko in Estonijo. Danes smo na IMD-lestvici konkurenčnosti na 46. mestu, industrija pada, tujih investicij je malo, javni dolg pa je pod Golobovo vlado narasel za več kot 8 milijard evrov. Kje vidite največje strukturne vzroke tega zaostajanja in koliko časa še imamo, preden to postane nepopravljivo?
Dr. Anže Burger: Slovenija ima izzive in neizkoriščene potenciale tako na področju poslovnega okolja kot na področju razvojnih politik. Analiza konkurenčnosti IMD že vrsto let kaže, da smo nekonkurenčni na področju davkov, zlasti zaradi previsoke obdavčitve bolje plačanih delavcev, podjetja pa se soočajo tudi z nefleksibilno delovnopravno zakonodajo, pomanjkanjem usposobljenih kadrov in nespodbudnimi pogoji za napredovanje in zaposlitev. Zaradi nestabilne in birokratizirane poslovne zakonodaje so investicije podjetniškega sektorja, zlasti pa vhodne tuje neposredne investicije, prenizke.
Če pogledate Evropski inovacijski indeks, po katerem se v letu 2025 uvrščamo med zmerne inovatorje na 13. mesto med državami EU, smo šibki na področju skladov tveganega kapitala, inovacijskih izdatkov brez raziskav in razvoja (npr. marketing, dizajn, integracija IKT), izvoza v znanju intenzivnih storitev in pri izdatkih za inovacije na zaposlenega. Bruto domači izdatki za raziskave in razvoj znašajo le 2,16 odstotka BDP, kar je daleč pod načrtovano ciljno vrednostjo – 3,5 odstotka BDP. Razlika do strukture izdatkov najbolj inovativnih držav je okrog 0,75 odstotka BDP v poslovnem sektorju in okrog 0,40 odstotka BDP v visokošolskem sektorju.
Znanstvenoraziskovalno in inovacijsko strategijo je treba okrepiti na področju spodbud za tesnejše sodelovanje JRO z gospodarstvom, nameniti je treba več razvojnih sredstev za inovacijski del, ob ohranitvi znanstvenoraziskovalnega dela; zagotoviti je treba celostno podporo podjetjem z ukrepi na nižjih in višjih stopnjah tehnološke zrelosti, povečati financiranje inovacij s finančnimi instrumenti in okrepiti finančne vire tveganega kapitala in lastniškega kapitala za tehnološko intenzivna hitro rastoča podjetja, povečati financiranje raziskovalno-inovacijskih partnerstev ter povečati razpoložljivost IKT-strokovnjakov in raziskovalcev. Poleg tega moramo nasloviti tudi druge izzive nizkih vlaganj in inovativnosti v poslovnem sektorju, kot so neprivlačna regulativa in davčna politika ter nefleksibilna delovna zakonodaja, nepredvidljivo poslovno okolje, nizka učinkovitost javnih sistemov, izvesti je treba tudi nekaj strukturnih reform.
Štiri leta Golobove vlade so prinesla padec industrijske proizvodnje in višje stroške dela. Zakaj po vašem mnenju vlada dela »obratno od tega, kar bi morala«, kot ste že tudi sami opozarjali? Kaj kažejo vaši izračuni o visokih stroških energije, dela in regulacije?
Zaradi leve ideološke usmeritve in volilne baze v javnem sektorju, starejših volivcih in sindikatov je vlada praktično ugasnila dialog z gospodarstvom. Kot liberalec odločno nasprotujem takšni drži, saj se blaginja v družbi ne zagotavlja z redistribucijo, temveč z dolgoročnimi in v gospodarsko rast usmerjenimi politikami. Izgovorov za nerazvojne, statične in populistične ukrepe ni. Namesto uvedbe 2-odstotnega prispevka za dolgotrajno oskrbo bi vlada lahko izvedla pravo pokojninsko reformo in ne polovičarsko kvazireformo lanskega leta. Namesto dviga DDPO bi morala razbremeniti delo z odpravo najvišje dohodninske stopnje, uvedbo razvojne kapice in ustrezno obdavčitvijo nepremičnin. Namesto dviga plač v javnem sektorju za vse bi morali izboljšati sistem nagrajevanja in napredovanja nadpovprečnih. Namesto omejevanja dela zdravnikov zunaj javnih zavodov in dušenja najbolj produktivnega dela zdravstva bi morali izvesti pravo zdravstveno reformo v smeri nizozemskega ali švicarskega modela, s konkurenco pri zdravstvenih zavarovanjih in prevladujočo naslonitvijo na privatne izvajalce zdravstvenih storitev s koncesijo. Vendar so vplivne elite, ki črpajo rente v skorumpiranem sistemu, poskrbele, da je Slovenija še en mandat obtičala v statusu quo.
Javne finance kažejo velik primanjkljaj, odhodki za plače v javnem sektorju so eksplodirali. Ali se Slovenija in EU res bližata novemu valu zadolževanja (kot ste napovedali že aprila 2025) in kje vidite največja tveganja v prihodnjih petih letih?
Smo očitno v novem obdobju vztrajno naraščajočih primanjkljajev in počasnejšega razdolževanja. Fiskalni svet je že oktobra lani opozoril, da se javnofinančna politika odmika od načrta, da bi se deficit lahko do leta 2028 povečal na okoli 2,5 odstotka BDP, bruto dolg pa ostal nad 60 odstotkov BDP. Nova vlada bo morala zato politične zaveze uskladiti z realnimi zmožnostmi javnih financ in gospodarstva. Primanjkljaj državnega proračuna brez interventnih ukrepov je v letu 2025 skočil z 0,2 milijarde evrov na 1,7 milijarde evrov, za leti 2026 in 2027 pa so v proračunskih dokumentih predvideni primanjkljaji okoli dveh milijard evrov. Odhodki brez interventnih ukrepov so zrasli za kar 14,8 odstotka, stroški dela pa za 14,1 odstotka, predvsem zaradi plačne reforme in zimskega regresa. Največja tveganja v prihodnjih petih letih vidim v trajni rasti mase plač in druge tekoče porabe, v dodatnih transferjih v ZPIZ in morda tudi ZZZS ter v financiranju obrambnih izdatkov po izteku odstopne klavzule EU. Če pa pride do resnejše recesije, se bo naš javnofinančni položaj zelo hitro še dodatno poslabšal.
(Celoten intervju je objavljen v novi številki revije Demokracija!)
