Piše: Vida Kocjan
V Državnem zboru Republike Slovenije so pretekli teden opravili razpravo o delu in odgovornosti vlade Roberta Goloba, na Trgu republike pa je na ploščadi pred državnim zborom potekal shod »Za Slovenijo in resnico«.
Shod je potekal v organizaciji Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, pridružila se jim je tudi Slovenska demokratska stranka. Na shodu so državljani odločno izrazili svoje nestrinjanje z rušenjem temeljev slovenske enotnosti in državnosti. Razprava o delu in odgovornosti vlade pa je potekala na pobudo poslanske skupine Slovenske demokratske stranke (SDS).
Interpelacija koristna
Zakaj je bila razprava nujna, je v uvodu seje predstavil predsednik SDS Janez Janša. Po 14-urni razpravi pa je dejal, da je bila interpelacija koristna. Največ časa za razpravo je sicer izkoristila koalicija, Janša pa je izrazil upanje, »da bo kaj zaleglo. Da vlada ne bo več povzročala zmede in dajala praznih obljub«. »Od nje pričakujemo bolj resen odnos,« je bil jasen Janez Janša.
Predsednik SDS je že ob vložitvi interpelacije 4. marca dejal, da je slednja poskus klica k razumu, saj Golobova vlada z ukrepi spodjeda temelje slovenske države. Po opravljeni razpravi pa se je razkrilo, da je vladna stran interpelacijo izrabila za laži in hvalisanje s tujim delom.
Že takrat je tudi pojasnil, da gre samo za razpravo o konkretnih vprašanjih in problematiki, ki bi »odločevalce soočili s posledicami njihovih ravnanj«. V SDS so zelo kritični tudi do ukinitve Muzeja slovenske osamosvojitve in Urada za demografijo.
Središče čas osamosvajanja
V razpravi je Janša med drugim poudaril: »Ko je vlada prisegala v juniju lanskega leta, je obljubila vse mogoče.« Razloge za interpelacijo je nato jasno argumentiral na podlagi dejstev in ugotovil, da vlada že od vsega začetka deluje paradoksalno. Med drugim je dejal: »V zgodovini vsakega državotvornega naroda obstaja točno določen čas, ki je omogočil, da je neki narod postal suveren in sam svoj gospodar na svoji zemlji. Takšen čas običajno povsod po svetu veže nase pozitiven odnos državljanov oziroma pripadnikov naroda. Takšen čas predstavlja vrednotno središče naroda, za nas, Slovence in državljane RS, je to čas osamosvajanja,« je uvodoma dejal Janša in dodal, da je v središču procesov nastanka sistem temeljnih vrednot naroda. Citiral je zapis dr. Petra Jambreka, ki je med drugim dejal, da so »Karantanija, knez Kocelj, kmečki punt, tabori in Maister, upor proti okupatorju in upor proti totalitarnemu komunizmu slovenskemu narodu oblikovali samobitnost«.
Janša je poudaril, da politika tudi prej ni bila enotna, narod pa je bil, in to je ključno, del politike, ki je bil takrat proti, pa je tudi kasneje skušal pomen tega obdobja zmanjševati in »danes še vedno poskuša zbijati zavest Slovencev«. »Namesto tega svetega časa, ki nas je združil, pa poveličuje čas, ki nas je razdvojil,« je dejal Janša in dodal, da je Slovenija danes v globoki krizi vrednot, ki je najnevarnejša in generira mnoge druge.
Medtem ko je Janša našteval dejstva, pa je predsednik vlade Robert Golob, ko je dobil besedo, začel z večkrat slišanim in edinim očitkom, češ da gre za napad na civilno družbo. To je bil tudi njegov (in njihov) edini stavek, ki so ga povedali v zagovor za neizpolnjevanje svojih obljub.
Ob nastopu polna usta obljub
Janez Janša je spomnil, da so v času prejšnje vlade, ki jo je vodil (2020 do 2022), že prvi dan začeli pripravljati svežnje protikoronskih ukrepov, ki bi ohranili gospodarstvo in življenje ljudi v krizi. Na dan imenovanja njihove vlade, 13. marca 2020, je bila namreč razglašena epidemija novega koronavirusa, razglasila pa jo je prejšnja vlada pod vodstvom Marjana Šarca. »Ko je prisegla vlada Roberta Goloba, pa se je najprej lotila ukinjanja Urada za demografijo, Muzeja slovenske osamosvojitve in sprejemanja zakona, ki ga je pripravila t. i. levičarska civilna družba, s katerim se je odpravila vrsto protibirokratskih ukrepov iz našega mandata,« je pojasnil Janša.
Spomnil je tudi na osem reform, ki jih je Golobova vlada obljubila, danes pa imamo le časovnice, nekatere reforme pa se niso niti začele. Najprej je omenil zdravstveno reformo, pri čemer je aktualna vlada nemudoma ukinila Urad za referenčne cene, ki je bil ustanovljen z namenom preprečevanja korupcije. »Vlada je bila tukaj izjemno učinkovita,« je dodal. Neizpolnjena je tudi obljuba o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, ki ga je vlada podržavila in ne ukinila, »prej je bilo to prostovoljno, zdaj je obvezno«. Nadalje je spomnil na dejstvo, da se najbogatejše mesto (Ljubljana) sooča z največjo zdravstveno krizo, »denar torej ni razlog«.
Klasični centralistični popadki
Golobova vlada je ob nastopu tudi obljubljala, da se bo življenje ljudi izboljšalo, da se bodo zagotovili enaki pogoji za vse in razvoj po celotni državi. »Namesto tega smo dočakali klasične centralistične popadke v okviru večine levih vlad, centralizacijo, celo predlog za ukinjanje upravnih enot oziroma njihovo združevanje, ukinjanje izpostav Finančne uprave RS, poštnih izpostav, ukinjanje projektov, ki so predvsem s pomočjo fondov EU omogočali hitrejši razvoj celotne države, skratka proces, ki je šel v pravo nasprotje decentralizacije,« je vlado spomnil Janez Janša.
Ukinjanje naložb, kmetje
Janez Janša je nadalje izpostavil, da je vlada občinam ukinila že odobrene nekatere investicije za izboljšanje kakovosti življenja. Poudaril je: »Ukinjajo se investicije v primežu 10-odstotne inflacije, dvigu povprečnine, ki je bil bistveno manjši, zajeda se v obvezno dejavnost ali obvezno financiranje s strani lokalne samouprave, kar dodatno zajeda investicijska sredstva. Številni projekti, ki so si jih ljudje obetali, so se ustavili.« Namesto razvoja pa se financirajo mehke vsebine in nevladne organizacije, za katere se ne ve, kaj so naredile v dobro ljudi za desetine milijonov davkoplačevalskega denarja.
Dodal je še, da je bilo v zadnjem letu sprejetih več ukrepov in uredb, ki so pripomogle k zatiranju slovenskega kmeta, pri čemer je izpostavil famozni zakon o zaščiti živali, ki spominja na »vzpostavljanje socialistične aktivistične milice za nadzor kulakov«.
Vlada deluje paradoksalno
Janša je spomnil tudi na obljubo aktualne vlade, ki jo je Sloveniji dala ob svojem nastopu, in sicer, da bo življenje ljudi boljše, da bodo oni vladali vsem in ne le nekaterim, kot so to očitali Janševi vladi, vendar je situacija danes povsem drugačna. Janša je dejal, da »ne mine mesec, zdaj niti teden, da vlada ne bi delovala paradoksalno«. Pri tem je omenil brisanje kazni protestnikom, petkovim kolesarjem in nevladnikom, ki svojih protestov niso prijavili. Ne le to, celo sprejemanje teh ljudi v vladni kabinet, medtem ko danes za protestnike, ki jih je precej več in proteste organizirajo skladno z zakonom, vlada nima posluha.
(Nad)Janković in kanal C0
Vlada je tudi obljubila, da bodo zanje pred zakonom vsi enaki, vendar je po Janševih besedah ljubljanski župan Zoran Janković in graditev kanala C0 primer, da ni tako. Spomnil je, da je Janković večkrat zatrdil, da graditve kanalizacijskega kanala C0 čez ljubljanski vodonosnik ne bo ustavil ne glede na to, da za graitev nima zakonske podlage in druge potrebne dokumentacije. »Kanal C0 je financiran tudi z evropskimi sredstvi. Kaj zdaj delegirani tožilci evropskega tožilstva delajo na tem primeru? Ker so tako neodvisni in tako sposobni, taka bitka je bila, da se imenujejo. Ste kaj naredili?« je vprašal Janša in dodal, da je šlo znova za visoko leteče besede. Tako je označil vse vladne cilje, ki so si jih zadali, izpolnili pa nič ali pa v nasprotju s tem, kar so obljubili.
Vladajoči uporabljajo fašistične metode
Janša je v nadaljevanju spomnil na očitke njegovi vladi o kadrovskih čistkah, »kot vrh ‘čistk’ je bilo predstavljeno, da Robertu Golobu ni bil podeljen nov mandat na čelu državnega podjetja, in kot je sam dejal, to ni desničarska politika, to je fašizem, no, pa je nastopil nov mandat, ko Golob vodi vlado, takoj je bil predložen zakon o RTV, po katerem se članom programskega sveta med mandatom ukine mandat, kaj je to? Če bi uporabil njegov besednjak, bi dejal: ‘Kaj je to, to ni levičarska politika, to je fašizem’, je rekel Janša in dodal, da so na ustavnem sodišču sicer ugotovili, da gre za kršenje ustave, vendar pa je vlada v sprejemanje predložila zakon o zavodih, ki omogoča sistemsko ukinjanje mandatov sredi mandata v javnih zavodih ne glede na razloge.
Golob znova zavajal z lažmi
Robert Golob je interpelacijo označil za priložnost, da bodo lahko predstavili resnico o delu vlade. Kot prioriteto je izpostavil zdravstvo, čeprav po enem letu še vedno ni videti nobenih rezultatov. Spremljali pa smo lahko vrsto nepotrebnih ukrepov in prisilnega posvajanja medijev in drugih predlogov v korist izključno vlade in ne ljudi. Obstaja tudi sum, da Golob vsebine interpelacije sploh ni prebral, sicer v zagovoru ne bi navajal dejstev, ki ne držijo.
Med drugim je trdil, da je »inflacija v Sloveniji najnižja med sosednjimi državami, na Madžarskem je 25 odstotkov, v Sloveniji je pod 10 odstotkov, je dejal. To seveda ni res. V Sloveniji je inflacija 10,4-odstotna, v Avstriji 9,2-, v Italiji 7,6- in na Hrvaškem 10,7-odstotna. V državah z evrom pa je inflacija 6,9-odstotna. Podatke je objavil Evropski statistični urad. Objavljamo jih tudi v okviru članka. Golob torej nima pojma, kaj govori, oz. nima stika z realnostjo, stvari več kot očitno ne pozna.
Ne jedrna Evropa, ampak Afrika
Nadaljevala je Tanja Fajon, zunanja ministrica, podpredsednica Golobove vlade in predsednica SD. Poudarila je, da so v SD ponosni, da delajo »dobro in da kljub težkim razmeram vztrajajo pri premagovanju ovir in kljub kakšni napaki, česar nikoli niso zanikali, napredujejo«. A spomnimo. Čeprav je Fajonova ob imenovanju za zunanjo ministrico obljubljala približevanje jedrni Evropi, je zdaj to utonilo v pozabo; zdaj je dejala, da Slovenija odpira vrata v svet, s tem ko obiskuje afriške države.
V nadaljevanju je nastopil tudi drugi podpredsednik vlade Luka Mesec, minister za delo in koordinator Levice. Njegova začetna ‘globoka’ misel je bila: »Parlament je namenjen javni rabi uma.« Interpelacijo pa je označil za »zlorabo uma«, čeprav je bil še vsak koalicijski vrh, ki ga je aktualna vlada imela, povsem nesmiseln glede na to, da so vsi napovedani ukrepi obviseli v zraku in se ustavili na časovnici.
»Obračun s civilno družbo«
Robert Golob je bil tudi poln besed o nevladnih organizacijah. Te so v bistvu njemu in njegovim ministrom omogočile ustoličenje. Govoril je celo, »da je interpelacija vezana na obračun s civilno družbo«. Janez Janša pa mu je odvrnil: »Ampak civilna družba je marsikaj, ne samo tisto, kar kolesari in je bogato financirano. Velik del civilne družbe izraža nezadovoljstvo tudi s to vlado.” In dodal, da Golob ni znal našteti niti enega projekta nevladnih organizacij, ki bi bil nacionalnega pomena.
Sedenje na polni vreči
Golob je med drugim navajal tudi dobre rezultate. Janša ga je pri tem poučil: »Zelo udobno se je usesti na polno vrečo.«
Hvalisanje o uspehih in njihovem prisvajanju na račun Janševe vlade in govoričenje o napredku, ki ga ni, pa ni bila edina ponižujoča zadeva v času razprave o interpelaciji. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič se je pogosto posmehovala. Svoj obraz pa je pokazal tudi vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Borut Sajovic (nekdanji tržiški župan). Dejal je: »Danes govorimo o interpelaciji, katere izhodišče sta bila muzej in demografija, po povedanem s strani predlagatelja je ta interpelacija končala kje? V kanalizaciji in to je dobro. Kanalizacija povsod, tudi v Ljubljani, pomeni napredek, čistejše okolje in v tem sistemu se slabo prečisti od dobrega.«
Prazne obljube volivcem in načrtno uničevanje temeljnih vrednot
Predsednik SDS Janez Janša je med razlogi za interpelacijo izpostavil mnoge prazne obljube Golobove vlade, ki so bile zavajajoče, saj so mnogi obljubljeni roki že potekli. Dejal je, da je »Slovenija danes v globoki krizi vrednot, ki je najnevarnejša in generira mnoge druge«. Med neuresničenimi obljubami pa je izpostavil obljube SD o 30-dnevnem roku čakanja na specialista kot tudi zagotovitev osebnega zdravnika neopredeljenim bolnikom, spopad s korupcijo in predstavitev načrta za vzpostavitev novega zdravstvenega sistema. Opozoril je tudi na kulturni marksizem kot duhovno in politično vodilo, s katerim želi vlada načrtno razgraditi temelje zahodne civilizacije prek razgraditve naroda, družine, zasebne lastnine in svobodnega podjetništva.
Anja Bah Žibert: »Očitno bo vlada še naprej videla temeljne rešitve v posvajanju opic«
Poslanka SDS Anja Bah Žibert: »Nastop vodje poslanske skupine Gibanja Svoboda Boruta Sajovca ni samo pod nivojem, ampak je ogaben obračun s tistimi, ki se borimo za vrednote, kot so družina, zdravje, pravica do čiste pitne vode, domoljubje. Očitno bo vlada še naprej videla temeljne rešitve v posvajanju opic v Afriki.«
Sum pranja denarja in politični pritiski na policijo
V času razprave so številni pričakovali odgovore Roberta Goloba o njegovih domnevno spornih balkanskih poslih. Golob o tem tudi na tej seji ni rekel ničesar, čeprav sicer, ko je ujet v zanko, rad govori, da gre za izmišljije. Zajetna nakazila iz balkanske podružnice Gen-I podjetjema zdajšnjega kosovskega veleposlanika Martina Berishaja, ki je kmalu po prejemu dvignil večino gotovine, pa vzbujajo sume pranja denarja. Del razprave je bila tudi tema kadrovskih čistk in političnih pritiskov, o katerih je prva govorila nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar, ki je morala zaradi tega oditi. Ustreznih pojasnil na seji ni bilo. Mi pa spomnimo, da je bil na vrh Nacionalnega preiskovalnega urada imenovan Darko Muženič, ki je vodil pristojni urad času, ko se je opralo okoli 2 milijardi dolarjev v državni banki. Za nagrado je v Golobovem času postal direktor ključne kriminalistične institucije, ki bi morala takšna dejanja preiskovati.
