Robert Golob je danes povedal, da so se v drugih koalicijskih pogajanjih na ravni predsednikov strank dogovorili o okvirnem razrezu resorjev. Resorjev pa očitno ne bodo toliko rezali, kot jih bodo širili – kar seveda pomeni večjo potrošnjo denarja. Glede na to, da smo že z vsaj eno nogo v krizi, se takšno ravnanje ne sliši najbolj racionalno oz. ekonomično. Mar ne bi bilo bolj gospodarno zgolj eno KUL ministrstvo, ki bi si ga lahko delili še z NVO-ji? Golob s tujim denarjem seveda ne zna varčevati, tako da bodo pogovore nadaljevali naslednji teden, ko bodo znana tudi imena ministrskih kandidatov.

Predsedniku stranke Gibanje Svoboda se očitno zdi, da bo prihajajoča vlada rabila še več ministrstev – bolj natančno štiri. Ali naj bi bila ta štiri ministrstva namenjena Marjanu Šarcu, Alenki Bratušek, Ljubu Jasniču in Marti Kos – slednji bo mesto zunanje ministrice menda vzela Tanja Fajon, Robert Golob še ni povedal. Je pa pojasnil, da želijo okrepiti področja podnebne politike, medgeneracijske solidarnosti, digitalizacije in regionalnega razvoja, poroča STA. “Prepričan sem, da živimo v časih, ko bomo morali začeti izvajati spremembe, ker nas k temu priganja čas. Sprememb pa, ne da v to nekaj vložiš, ne moreš izvajati niti v politiki,” je povečanje števila resorjev komentiral Golob. Na kakšen način vlaga Golob, smo med drugim videli v zgodbah z Istrabenzom – najraje s tujim denarjem.

“Smo v izredni situaciji, zato želimo ojačati državo in javne uprave na odzive v prihodnje, zato bomo okrepili štiri resorje, in sicer na področju podnebne politike, digitalizacije, medgeneracijske solidarnosti in regionalnega razvoja,” je poudaril Golob, ki ej napovedal, da bo 3. junija Slovenija že imela novo vlado. Golob je še povedal, da so v Gibanju Svoboda že opravili pogovore o sodelovanju s strankama SAB in LMŠ, ki se jima sicer ni uspelo uvrstiti v parlament, a dokončnega dogovora še ni. Vsi morebitni kadri teh dveh strank pa naj bi pripadali kvoti Gibanja Svoboda. “Nova vlada bo torej imela kar 21 ministrov kar je trikrat več kot jih ima švicarska,” je na Twitterju komentiral dr. Matej Lahovnik, nekateri se čudijo, da niso razmišljali o ministrstvu za ples, spet drugi kako so spregledali potrebo po ministrstvu za boj proti dezinformacijami.

Po zadnjih podatkih naj bi stranki SD pripadli štirje resorji, Levici pa trije. Fajonova naj bi zasedla mesto ministrice za zunanje zadeve, Mesec pa bi lahko postal minister za delo, socialne zadeve in stanovanjsko politiko – v ta resor naj bi po neuradnih podatkih vključili tudi dolgotrajno oskrbo. Levica si želi voditi še ministrstvo za kulturo, zanima pa jih tudi ministrstvo za šolstvo. V stranki SD naj bi prevzeli še gospodarsko in pravosodno ministrstvo. Glede tega, kdo naj bi zasedel mesto ministra oz. ministrice za pravosodje, so se že pojavila določena razhajanja. Nekaj časa se je govorilo, da si Šarec želi postati obrambni minister, a kot puškometalec morda za to mesto res ni najbolj primeren. Kdo naj bi prevzel resor za podnebne spremembe še ni znano, je pa Ema Kurent na Facebooku namignila, da je bil najverjetneje ustanovljen na pobudo stranke SD – ta je namreč imela v predvolilnem načrtu tudi ureditev nihanja in plimovanja morja. “Del te vlade bi rad luno prestavil, ja za to pa res rabimo najmanj še en vladni resor, razumljivo,” je hudomušno dodala astrologinja.