Pogovarjali smo se s predsednikom Zbora za republiko Francetom Cukjatijem. Z njim smo govorili o knjigi Z lepilom na podplatih – Trideset let slovenske države, ki sta jo skupaj izdala Celjska Mohorjeva družba in Zbor za republiko, ter aktualnem družbenopolitičnem dogajanju, ki ga zaznamujejo epidemija koronavirusa in rušenje vlade s strani t. i. globoke države.
DEMOKRACIJA: Gospod Cukjati, ste predsednik Zbora za republiko. V začetku decembra sva na televiziji Nova24TV v oddaji Beremo že govorila o zborniku Zbora za republiko z naslovom Z lepilom na podplatih – Trideset let slovenske države. O tem sva za Demokracijo in Nova24TV govorila tudi z dr. Ivanom Štuhecem. Kljub temu bi vas za začetek vprašal, zakaj ste se odločili izdati ta zbornik?
CUKJATI: Prva desetletja novoustanovljene države so in bodo vedno zanimiva, predvsem če gre za domovino nas in naših otrok. In predvsem če gre za primer, kot je slovenski, v katerem se pred tridesetimi leti ni zgodilo celotno rojstvo, ampak se je porod sodobne družbene ureditve samo začel. Tranzicija namreč še traja. Še vedno je velik del politike z globoko državo vred ujet v udbovsko shemo razmišljanja in obvladovanja družbe. Priče smo celo vohunjenju, grožnjam in kriminalnemu izsiljevanju poslancev, da orkestriranega ščuvanja mainstream medijev niti ne omenjam. Vsak korak k normalizaciji družbe je vse teže izvedljiv. Zato smo zborniku dali naslov »Z lepilom na podplatih«.
DEMOKRACIJA: Kdo vse je sodeloval pri pripravi te knjige? Kot urednik je podpisan dr. Ivan Štuhec, kdo do so avtorji prispevkov?
CUKJATI: Avtorjev je štiriindvajset. Sama znana imena s področja politike, gospodarstva, humanistike in sodstva. Gre za ljudi, ki so strokovnjaki na svojem področju in se ali so se z državniškimi vprašanji tudi poklicno ukvarjali. Poznajo probleme slovenske države in ponujajo spoznanja, ki omogočajo korak v lepšo prihodnost.
DEMOKRACIJA: Je ob tem mogoče na kratko povzeti, kaj je glavno spoznanje prispevkov, ki so objavljeni v knjigi?
CUKJATI: Predvsem gre za spoznanja, kaj je po tridesetih letih še vedno narobe s slovensko državo. Kaj je treba na posameznih področjih storiti, da bi postali bolj normalna, pravična in pravna država? Kakšna orodja so nam na voljo za uresničevanje naših sanj o človeško prijazni družbi? Pri tem se zavedamo, da če so glavna orodja ene politične opcije izmišljije, podtikanja in laži, ki jih medijski stroj do onemoglosti ponavlja, je naše edino orodje resnica, pa še to le s težavo posredujemo javnosti. Zato so tudi spoznanja v zborniku skrbno argumentirana in vredna pozornosti. Mene osebno je najbolj nagovoril sestavek Klemena Jakliča o pluralnosti medijev kot prvem pogoju demokracije. On tudi kot ustavni sodnik s svojimi ločenimi mnenji piše nov učbenik ustavnega prava. Zbornik je vreden branja.
(Celoten intervju si preberite v novi številki revije Demokracija.)
