Pogovarjali smo se s predsednikom Zbora za republiko Francetom Cukjatijem. Z njim smo govorili o knjigi Z lepilom na podplatih – Trideset let slovenske države, ki sta jo skupaj izdala Celjska Mohorjeva družba in Zbor za republiko, ter aktualnem družbenopolitičnem dogajanju, ki ga zaznamujejo epidemija koronavirusa in rušenje vlade s strani t. i. globoke države.
DEMOKRACIJA: Gospod Cukjati, ste predsednik Zbora za republiko. V začetku decembra sva na televiziji Nova24TV v oddaji Beremo že govorila o zborniku Zbora za republiko z naslovom Z lepilom na podplatih – Trideset let slovenske države. O tem sva za Demokracijo in Nova24TV govorila tudi z dr. Ivanom Štuhecem. Kljub temu bi vas za začetek vprašal, zakaj ste se odločili izdati ta zbornik?
CUKJATI: Prva desetletja novoustanovljene države so in bodo vedno zanimiva, predvsem če gre za domovino nas in naših otrok. In predvsem če gre za primer, kot je slovenski, v katerem se pred tridesetimi leti ni zgodilo celotno rojstvo, ampak se je porod sodobne družbene ureditve samo začel. Tranzicija namreč še traja. Še vedno je velik del politike z globoko državo vred ujet v udbovsko shemo razmišljanja in obvladovanja družbe. Priče smo celo vohunjenju, grožnjam in kriminalnemu izsiljevanju poslancev, da orkestriranega ščuvanja mainstream medijev niti ne omenjam. Vsak korak k normalizaciji družbe je vse teže izvedljiv. Zato smo zborniku dali naslov »Z lepilom na podplatih«.
DEMOKRACIJA: Kdo vse je sodeloval pri pripravi te knjige? Kot urednik je podpisan dr. Ivan Štuhec, kdo do so avtorji prispevkov?
CUKJATI: Avtorjev je štiriindvajset. Sama znana imena s področja politike, gospodarstva, humanistike in sodstva. Gre za ljudi, ki so strokovnjaki na svojem področju in se ali so se z državniškimi vprašanji tudi poklicno ukvarjali. Poznajo probleme slovenske države in ponujajo spoznanja, ki omogočajo korak v lepšo prihodnost.
DEMOKRACIJA: Je ob tem mogoče na kratko povzeti, kaj je glavno spoznanje prispevkov, ki so objavljeni v knjigi?
CUKJATI: Predvsem gre za spoznanja, kaj je po tridesetih letih še vedno narobe s slovensko državo. Kaj je treba na posameznih področjih storiti, da bi postali bolj normalna, pravična in pravna država? Kakšna orodja so nam na voljo za uresničevanje naših sanj o človeško prijazni družbi? Pri tem se zavedamo, da če so glavna orodja ene politične opcije izmišljije, podtikanja in laži, ki jih medijski stroj do onemoglosti ponavlja, je naše edino orodje resnica, pa še to le s težavo posredujemo javnosti. Zato so tudi spoznanja v zborniku skrbno argumentirana in vredna pozornosti. Mene osebno je najbolj nagovoril sestavek Klemena Jakliča o pluralnosti medijev kot prvem pogoju demokracije. On tudi kot ustavni sodnik s svojimi ločenimi mnenji piše nov učbenik ustavnega prava. Zbornik je vreden branja.
DEMOKRACIJA: Posameznih tem, ki jih obravnavate, se bova verjetno neposredno oziroma posredno dotaknila v nadaljevanju. Na tem mestu bi se najprej osredotočila na delovanje tretje Janševe vlade, ki je svoj mandat nastopila 13. marca 2020. Kako ocenjujete njeno delovanje v luči epidemije, s katero se je morala spopasti takoj po prisegi?
CUKJATI: Janša je pač nekaj posebnega. Že po naravi je velik strateg in državnik. Še pred nastopom mandata je opozarjal Šarca, da je treba sklicati Svet za nacionalno varnost in se resno soočiti z grozečo pandemijo, ki je takrat že sejala smrt po Padski nižini. Po prevzemu mandata pa je, zavedajoč se, kaj nas čaka, povabil k sodelovanju tudi opozicijo. Organiziral je strokovne ekipe, v katerih so sodelovali znani strokovnjaki različnih političnih ali strankarskih opredelitev. Že na začetku se je zavedal, da smo na pragu problemov, ki presegajo zmožnosti posameznih vladnih strank in zahtevajo neke vrste narodno enotnost. A če je v strokovnih krogih našel državotvorno sodelovanje, pa je v levem političnem polu in njihovih medijih doživel frontalen napad, ki s poglabljanjem pandemije ni pojenjal, ampak se je krepil in dobil končno primitivno histerično obliko spopada »na življenje in smrt«. A Janša kljub vsemu ni klonil, ni vrgel puške v koruzo, ker mu je več do domovine kot do lastnega miru.
DEMOKRACIJA: No, že kmalu pa smo bili priča t. i. aferi z nabavo zaščitne medicinske opreme, ki jo je sprožila TV Slovenija s pomočjo domnevnega žvižgača Ivana Galeta. Kako gledate na to? Sedaj naj bi svoje poročilo o tem objavilo Računsko sodišče RS …
CUKJATI: Hja, računsko sodišče?! Spomnim se pred leti, ko je KPK s Klemenčičem na čelu v skrbno načrtovanem trenutku objavila poročilo o zloglasni Janševi parceli ob Soči. Čeprav je bil sum korupcije tako neumno izmišljen in za lase privlečen, pa ga je s pomočjo levih medijev javnost bolj ali manj sprejela. Bo tudi v primeru računskega sodišča tako? Vse je mogoče! Odvisno od gospoda Vesela. Upam, da ni prodana duša in ga poročilo ne bo tako umazalo in za vedno zaznamovalo, kot je Klemenčiča.
Zamislite si, da bi nas nenadoma napadla tuja država, Slovenska vojska pa bi bliskovito odgovorila. Sodišča bi se nato ukvarjala le z vprašanjem, kako je mogla vojska brez dovoljenja s tanki čez zasebno zemljišče. Iskanje dlake v jajcu ni ravno državniška drža v takih primerih.
DEMOKRACIJA: Študirali in doštudirali ste medicino, bili ste splošni zdravnik, opravljali ste številne pomembne funkcije v zdravstvu. Kako gledate na očitke leve opozicije tej vladi, da je v boju z drugim valom epidemije odpovedala?
CUKJATI: Ni odpovedala vlada, ki je z ukrepi sledila stroki. Odpovedali so tisti, ki so namerno kršili predpise in jezljivo ponavljali, da vlada v senci pandemije z ukrepi le uveljavlja svojo diktaturo. Ko je to modrovanje tudi preprostim ljudem postalo smešno in neumno, so pa začeli z očitki, da so ukrepi preblagi in prepozni. Kot da je odpovedala zdrava kmečka pamet. Očitno je še veliko pokvarjenega sprenevedanja in primitivizma v slovenski politiki. Tudi na levem političnem polu bi potrebovali bolj normalne in državotvorne stranke.
DEMOKRACIJA: No, kljub vsem napadom na vlado in posamezne koalicijske stranke je vlada do konca leta pripravila kar sedem protikoronskih zakonskih svežnjev. Kako jih ocenjujete?
CUKJATI: Ko je bil sprejet prvi protikrizni sveženj, smo mislili, da so s tem rešeni vsi glavni problemi, kolikor je pač mogoče v dani situaciji. A ko so se pojavile nove potrebe, je vlada sprejela nov zakonski sveženj. In nato drugega, tretjega … in sedmega. Doslej Slovenija še ni imela vlade, ki bi bila tako fleksibilna in tako sproščeno vključevalna, da je brez težav sledila nevladni stroki in vedno znova prisluhnila predlogom in potrebam družbe. Glede tega sem dobesedno navdušen nad njenim delovanjem.
Je pa res, da vlada ne more reševati vsakega človeka posebej. To je naloga posameznikov. Ni čarodeja, ki bi si lahko izmislil predpis, s katerim bi dokončno rešili vse različne potrebe v tisočih različnih okoliščinah. Kar veliko zlonamerne domišljije je potrebne, da vsak vladni ukrep označimo za neumnega, škodljivega ali celo za sredstvo uvajanja totalitarizma.
DEMOKRACIJA: Pa je vseeno očitno, da sedanja vlada konkretno pomaga ljudem, medtem ko so prejšnje leve vlade pogosto nanje pozabile, čeprav so imele polna usta »sociale« … Vemo recimo, da so šle milijarde za zapolnitev bančne luknje … Kako si to razlagate?
CUKJATI: Prejšnja vlada, pa ne vlada kot celota, ampak vsaka stranka je bila zagledana sama vase, v svoje koristi, svoje povzpetništvo, pa čeprav na račun koalicijskih partnerjev. Finale tega delovanja je bila očitno Črnčec-Šarčeva zamisel o takojšnjih volitvah, ker je njuni stranki tako kazalo bolje kot pa koalicijskim partnerjem.
Tudi na splošno velja, da ima vsako delovanje, tudi in predvsem politično, svoj izvor, svojo osnovno motivacijo, ki jo prej ali slej lahko tudi jasno zaznamo. Delovanje, ki izvira oziroma je gnano iz osnovne politične agende »Samo da ne bo Janša!«, je seveda povsem drugačno, kot če ga poraja motivacija: Obvladajmo epidemijo, prekinimo s kriminalnim izčrpavanjem države in stopimo na pot pravičnosti in enakosti pred zakonom. Gre preprosto za sebičen ali altruistični izvor delovanja. Tudi za sedanje politične akterje velja »po njih delih jih boste spoznali«. Ne po obljubah in leporečju, ampak po rezultatih njihovega dela!
DEMOKRACIJA: Kako pa ocenjujete delovanje vlade na mednarodnem parketu? Je mogoče reči, da imamo končno spet kompas v svojih rokah?
CUKJATI: No, Slovenija je po dolgem času spet stopila v mednarodno okolje, kamor sodi in kamor smo se plebiscitarno odločili že pred tridesetimi leti, kasneje pa še z referendumom o vstopu v EU in NATO. Zadnjih deset let pa je Slovenija zaplavala v drugačne mednarodne vode ali pa je v teh vodah kratko malo izginjala. A že v devetih mesecih je nova vlada v veliki meri popravila zunanjepolitično zablodo zadnjih let, ker smo dobili prave ljudi na pravih mestih. Celo pri najbolj občutljivih sporih znotraj EU znamo uveljaviti konstruktivno proevropsko držo.
DEMOKRACIJA: V letih 2004 do 2008 ste bili predsednik Državnega zbora Republike Slovenije. Čeprav je bila tudi tedaj opozicija zelo ostra do Janševe vlade, pa je obstajalo sodelovanje med strankami v Partnerstvu za razvoj … Kako gledate na sedanje razmere v državnem zboru? Nekako očitno je, da leva opozicija ni sposobna predlagati praktično nobenih konstruktivnih predlogov, ampak vladi brezglavo nasprotuje …
CUKJATI: Levica, ne samo skrajna levica, je že od nekdaj bolj ali manj izključevalna, desnica pa bolj vključevalna in zmožna sodelovanja, kar se je pokazalo tudi v času prve Janševe vlade. Res je, tudi takrat je bila opozicija težka in zahtevna, monopolni mediji z nacionalno RTV vred pa so jo po slovenski navadi slepo in neomajno podpirali. Ni pa bila vsa takratna opozicija tako ujeta v svojo primitivno agendo »Samo z Janšo pa ne!« Spori so se vendarle odvijali bolj na vsebinski ravni in Pahorjeva SD je takrat vsaj delno sprejemala ponudbo Partnerstva za razvoj, da so se pomembni zakonski predlogi usklajevali z opozicijo, še preden jih je vlada vložila v parlamentarni postopek. Pa tudi pri imenovanju nadzornih svetov pomembnih državnih firm je bilo opoziciji ponujeno vsaj eno mesto nadzornika, kar je SD v začetku tudi sprejemala. Skratka, take sovražnosti in primitivizma, kot je danes, v takratni opoziciji ni bilo.
DEMOKRACIJA: Kako pa gledate na tako imenovano koalicijo ustavnega loka (KUL), ki jo sestavljajo stranke LMŠ, SD, Levica in SAB? Pred dnevi je na naše uredništvo poklical bralec Marko in mi dejal, da bi jo morali imenovati »koalicija protiustavnega loka«. Verjetno ima kar prav, se vam ne zdi?
CUKJATI: Ja, res je. Marsikaj protiustavnega se dogaja v teh časih. Predvsem kar zadeva vohunjenje za poslanci in iskanje načina, kako jih kupiti ali pa z grožnjo prisiliti, da glasujejo po ukazu. Ustava RS v 82. členu namreč pravi, da »poslanci niso vezani na kakršnakoli navodila«, pa naj jih vsiljujejo predsedniki stranke, mediji z nacionalko vred, ulični kričači ali pa kar neposredno akterji globoke države.
DEMOKRACIJA: T. i. koalicija KUL po Jožetu P. Damijanu za mandatarja po novem podpira Karla Erjavca, ki se je v slovensko politiko vrnil iz »političnega pokoja«. Kaj leva opozicija s tem sporoča slovenski javnosti?
CUKJATI: Najprej to, da ni sposobna v svojih vrstah najti primernega kandidata. Nato pa, da se je pripravljena prikloniti komurkoli, »samo da ni Janša«. Tudi to je dokaz neverjetne izključevalnosti, ki je sad popolnega pomanjkanja politične zrelosti. Upam, da se bo s tem moda »novih obrazov« končno izpela. A kaj ko so se tudi nekatere stare in prekaljene stranke, kot je SD, na neki način pootročile in v veliki meri izgubile državniško modrost, kolikor so jo sploh kdaj imele.
DEMOKRACIJA: Bo levi opoziciji s tako imenovano konstruktivno nezaupnico uspelo zrušiti Janeza Janšo in njegovo vlado? Vložili naj bi jo konec leta, pri čemer smo priča hudim pritiskom predvsem na poslance DeSUS in SMC …
CUKJATI: Stvari so zelo nepredvidljive, ker je med levimi strankami vse manj politične in moralne kulture. Na to danes prisegajo njihovi poslanci, bodo morda že jutri to pohodili in vam mirno gledali v oči. »Vohunči-Murči« je verjetno res izvohal nekaj občutljivih pikantnosti, da bi z njimi lomiti vsaj tiste hrbtenice, ki so morda že po naravi krhke. Stopamo v obdobje, ko se bo izkazala kakovost tako posameznih poslancev kot njihovih strank. Tudi to bo dodana vrednost tega turbulentnega obdobja.
DEMOKRACIJA: No, če tokratno rušenje ne bo uspelo, pa lahko pričakujemo, da bodo februarja ali marca spet poskusili s kakšnim novim imenom. Nekateri menijo, da morda z Aleksandrom Čeferinom. No, sam močno dvomim, da bi se bil slednji pripravljen odpovedati svoji astronomsko visoki plači v UEFA …
CUKJATI: Vse je mogoče. Ima sicer bogato kariero, za katero pa je morda dolžan protiuslugo globoki državi. Usoda Erjavca pri tem ni pomembna. Da so ga ustoličili, so potrebovali en mesec, da ga pozabijo, pa bo dovolj en dan.
DEMOKRACIJA: V vseh teh političnih turbulencah pa nekako pozabljamo, da Slovenci oziroma prebivalci Slovenije dobesedno izumiramo. In to kljub temu, da imamo svojo državo. Na ta zelo žgoč problem v zborniku Z lepilom na podplatih – Trideset let slovenske države v svojem prispevku »Demografsko vprašanje kot ključ za prihodnost« opozarja dr. Drago Čepar …
CUKJATI: Še leta 1980 smo imeli 30 tisoč rojstev na leto, kar je spodnja meja naravnega obnavljanja naroda. Nato je število rojstev padalo vse do prve Janševe vlade, ko se je opazno dvignilo, nato pa spet padlo pod 20 tisoč na leto. Če se je v prvem desetletju tega stoletja na leto izselilo po tisoč delovno aktivnih Slovencev v tujino, pa se jih zadnja leta izseljuje po 5 tisoč na leto. Primanjkljaj delovno aktivnih je danes 100 tisoč, leta 2030 bo 200 tisoč, leta 2040 pa 300 tisoč, ugotavlja Drago Čepar v svojem sestavku.
Z demografskim problemom so se doslej ukvarjale v glavnem le Janševe vlade. Potrebovali bi vsaj dva zaporedna mandata, da bi opazno rehabilitirali voljo do življenja in število rojstev dvignili ali vsaj približali številki 30 tisoč na leto, kolikor je potrebno, da se ustavi izginjanje slovenskega naroda. Z množičnim priseljevanjem tujcev iz drugih kulturnih svetov ne moremo ohraniti slovenskega naroda, lahko ga le zamenjamo.
DEMOKRACIJA: In še za konec. Kakšno je vaše sporočilo našim bralcem ob koncu leta 2020 in na začetku leta 2021. Ali lahko kljub vsem tem pretresom, ki smo jim priča, z upanjem gledamo v prihodnost?
CUKJATI: Slovenska družba je res bolna. Vse bolj je ujeta v kulturo smrti in politični primitivizem, vse bolj v agresivno samodestrukcijo! A prvi korak k ozdravljenju sta spoznanje diagnoze in volja po ozdravljenju. In prav to dvoje se v javnosti kljub medijskim monopolom vse bolj razkriva in kljub medijsko podprti izključevalnosti vse bolj krepi. Če je bilo leto 2020 leto razgaljenja in zaostritve, bodo naslednja leta gotovo leta postopnega ozdravljenja. V vseh dosedanjih težkih zgodovinskih trenutkih je slovenski narod pokazal svojo notranjo moč preživetja.
Biografija
France Cukjati se je rodil leta 1943 v Šentgotardu pri Trojanah. Po končanem študiju gradbeništva je vstopil med jezuite. Študiral je filozofijo v Zagrebu in teologijo v Frankfurtu, kasneje pa, ko je zapustil jezuitsko skupnost, je doštudiral medicino v Ljubljani. Sprva je kot splošni zdravnik deloval v obratnih ambulantah Litostroj in Iskra, nato pa v splošni ambulanti na Vrhniki, kjer je postal direktor Zdravstvenega doma, kasneje pa zasebni zdravnik koncesionar. Bil je tudi prvi generalni sekretar Slovenske zdravniške zbornice. Leta 2000 je v času Bajukove vlade opravljal funkcijo državnega sekretarja za osnovno zdravstvo na Ministrstvu RS za zdravstvo. Za poslanca je bil na listi Slovenske demokratske stranke prvič izvoljen leta 2000, nato pa še leta 2004 in 2008. V obdobju med letoma 2004 in 2008 je bil predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, med letoma 2008 in 2011 pa njegov podpredsednik. Bil je tudi predsednik Sveta SDS. Je predsednik Zbora za republiko. Leta 2018 je izdal knjigo Slovenske podobe zla, v katerih je z različnih vidikov pojasnil izvor zla, njegove značilnosti in posledice ter nakazal pot osvoboditve človeka in družbe izpod ujetosti v zlo.
