6.4 C
Ljubljana
nedelja, 18 aprila, 2021

Franc Turšič v novi številki revije Demokracije: Mitja Ribičič je vpil nanjo, želel je, da prizna, da je izdala partizane … Ker to ni bilo res, mama ni priznala.

Pogovarjali smo se s Francem Turšičem, ki je med drugo svetovno vojno in v letih po njej na lastni koži doživel vso zločinskost komunistične revolucije na Slovenskem. Gospod Turšič že desetletja živi v Franciji, v Parizu, z njim pa smo se pogovarjali na Bledu, kjer pogosto prebiva, ko se občasno vrača v rodno Slovenijo.

Gospod Turšič, rodili ste se leta 1937 v Ljubljani. Prva leta svojega življenja ste preživeli v Begunjah pri Cerknici oziroma Begunjah pri Rakeku. Kako se spominjate prvih let svojega življenja?

Spomnim se, ko sem bil bolan in me je mama peljala v bolnišnico v Ljubljano. Tam so bile same bele posteljice za otroke. Bolniška sestra me je dala mami v naročje in mi obesila verižico okoli vratu s podobo Matere božje in še eno sveto podobico. Rojen sem bil v luštni družini. Starši so me imeli radi, bili so zelo složni, ampak se je že čutilo, da so to predvojna leta. Stanovali smo pri stari mami Tomažičevi. Mama in stara mama se nista razumeli in je dala stara mama en kos zemlje, da so si starši lahko postavili hišo. Mislim, da je bila vseljiva leta 1943, čeprav še ni bila dokončana. Spominjam se kopanja temeljev in kleti v živo skalo.

Kmetija vašega očeta oziroma, po domače Tomažičeva kmetija, je sodila med najboljše in največje kmetije na Menišiji. To je bila vaša domača pokrajina. Jo lahko na kratko opišete, kako ste jo doživljali?

Ja, moja domača pokrajina je bila Menišija, dom pa v župniji in včasih samostojni občini Begunje na Notranjskem. Na starih razglednicah piše Begunje pri Cerknici ali Begunje pri Rakeku. Naša vas je bila tipična slovenska obcestna vas z lepo urejenimi hišami, velikimi gospodarskimi stavbami in s prijaznimi ljudmi. Pokrajina je bila skrbno negovana z značilno obdelanimi njivami, pokošenimi travniki in senožetmi. Ime Menišija so ji dali menihi iz samostana  Bistra pri Borovnici in je bila skupna oznaka  za  pokrajino manjših vasi in zaselkov severovzhodno od Cerknice oziroma Cerkniškega jezera. Na žalost so grozodejstva vojnih in povojnih let Menišijo zaznamovala s strahotnim uničenjem.

Svojo izredno tragično, a tudi zanimivo in razburljivo življenjsko zgodbo ste popisali v knjigi Tomažičou Francel z Bajgn oziroma v dopolnjeni knjigi z naslovom Med norci, zločinci in ljudožerci, ki ste jo izdali leta 2017. Kako je vaša družina doživela napad na Jugoslavijo leta 1941 in okupacijo?

Ata so mobilizirali kot rezervista  v redno jugoslovansko vojsko. Služil je v kraljevi gardi. Odpor proti Nemcem ni trajal dolgo. Za veliko noč 1941 so jih že razpustili in poslali domov. Pri Zidanem Mostu so večino jugoslovanskih vojakov zajeli Nemci, tudi mojega očeta. Poslali so jih v različna delovna taborišča. Mojega očeta so poslali v severno Nemčijo na neko kmetijo. Ko se je vrnil konec januarja 1942 domov, so ga nasilno mobilizirali v partizane. Imel sem solzne oči,  ko sem to videl, tudi moj oče je imel solzne oči. Ko je to videl partizanski oficir, mislim, da je bil Sernelov Slavc, je preklel tako mene kot ata. Potem so morali na Kožljek, kjer pa so jih Italijani kmalu razhajkali.

Kdaj pa ste spoznali, da se za t. i. Osvobodilno fronto skriva krvava komunistična revolucija? Vi ste bili, če se ne motim, že kot petletnik priča vojnim grozotam …

Spominjam se, da je bila na začetku vojne večina prebivalstva v našem koncu za Osvobodilno fronto in partizane. Tudi naš župnik Viktor Turk je na prižnici prosil in ljudi prepričeval, naj jim pomagamo. Ljudje niso marali Italijanov in so bili zagreti za upor, a obrnilo se je drugače. Že jeseni oziroma pozimi 1941 in 1942 so partizani komunisti pokazali svoj pravi obraz. Začeli so krasti po hišah in nasilno uveljavljati svoje ideje. Postali so organizirana in izurjena krvoločna tolpa. Kamor so prišli, so sejali strah in grozo ter zločinsko obračunavali z domačini, ki niso bili oboroženi.

(Celoten intervju si preberite v novi številki revije Demokracija.)

Zadnje novice

Sorodne vsebine