1.8 C
Ljubljana
četrtek, 15 aprila, 2021

Evropski poslanec Franc Bogovič brez dlake na jeziku glede zlorabe slovenske nedokončane tranzicije za levičarske politikantske obračune na evropskem parketu: »Vsaj tri četrtine medijev v Sloveniji že praktično brez vsakršnih rokavic, zelo navijaško in odkrito podpira rušenje ter morebitni padec sedanje desnosredinske vlade!«

Piše: G. B.

V zadnjih dneh smo zbrali nekaj odzivov na nedavna poročanja nekaterih tujih medijev, češ da je slovenski premier Janez Janša, ki bo v drugi polovici tega leta v imenu Slovenije tudi predsedoval državam članicam Evropske unije, v sporu z mediji in da njegova vlada zatira medijsko svobodo. Kot je znano, je premier Janša prejšnji teden pisal tudi predsednici Evropske komisije Ursuli von den Leyen in pozval Evropsko komisijo, naj z neodvisno komisijo preveri resnično stanje medijske svobode v naši državi, kar je znova sprožilo revolt tranzicijske levice.

Z daljšim odzivom na dogajanje pa se nam je oglasil tudi poslanec v Evropskem parlamentu Franc Bogovič (SLS/EPP). Kot meni, je Janševo pismo predsednici Evropske komisije »logičen odziv na poskus slovenske opozicije, predvsem LMŠ, ki je v evropski politični skupini Renew, in SD, da pred bližajočim se predsedovanjem Slovenije Svetu EU očrnita slovensko vlado in Slovenijo kot celoto«.

Obračun s Slovenijo po modelu discipliniranja Madžarske in Poljske

»Ob koncu prejšnjega mandata in zadnje leto in pol v drugem mandatu v Evropskem parlamentu spremljam zelo zavzete poskuse predvsem kolegice Tanje Fajon, pa tudi Klemna Grošlja, Irene Joveve in Milana Brgleza, da se prikaže SDS in Janeza Janšo kot slovensko verzijo madžarskega Fidesza in Viktorja Orbana. V Evropskem parlamentu socialisti in liberalci zadnja leta zelo sistematično napadajo uspešne predsednike vlad iz vrst Evropske ljudske stranke (EPP), v zadnjih letih pa je zelo na udaru tudi poljska vlada iz vrst Evropskih konzervativcev (ECR). Ti napadi se stopnjujejo od migrantske krize v letu 2015, ko so se predsedniki vlad Višegrajske skupine uprli konceptu migrantskih kvot. Po mojem prepričanju so se tem napadom precej nekritično pridružili tu nekateri kolegi iz Evropske ljudske stranke – EPP, tako v Evropskem parlamentu, kot tudi nekateri predsedniki vlad iz vrst EPP, iz severnih in zahodnih držav v EU, ki so marsikatere nekoč bile države, ki so kolonizirale svet, na kolonizaciji tudi bogatele, danes pa ne zmorejo razumeti problemov, ki jih v EU imamo države, ki nismo kolonizirale sveta in komaj počasi razvijamo tranzicijo iz totalitarnega komunističnega sistema,« je v odzivu zapisal Bogovič.

Kot pravi, se v Evropskem parlamentu sicer že dolgo časa vrstijo razprave o stanju demokracije na Poljskem in Madžarskem. v zadnjem času poskušajo slovenski evroposlanci iz vrst SD in LMŠ na vsak način v to obravnavo vključiti še obravnavo Slovenije. »V Evropskem parlamentu smo že obravnavali točko na pobudo kolegice Tanje Fajon in njenih socialistov o medijski povezavi med madžarskimi, slovenskimi in makedonskimi mediji. Prek nizozemske evropske poslanke Sophie In ‘t Veld (Renew) je za v petek 5. 3. 2021 že sklicana razprava o medijih v Sloveniji, v okviru skupine za spremljanje demokracije, pravne države in temeljnih pravic (DRFMG), ki jo ta evropska poslanka vodi, v Evropskem parlamentu. Kot uvertura v to razpravo razumem tudi članek v bruseljskem političnem mediju Politico, v katerem je novinarka Lili Bayer, na osnovi pogovora s slovenskimi novinarji, opisala stanje na področju medijske svobode v Sloveniji. Članek je bil objavljen takoj po neuspešni nezaupnici Vladi RS Janeza Janša in dober teden pred omenjenem sestanku Evropskem parlamentu. Predsednik Vlade RS je, v sebi lastnem stilu, prek Twiter-ja novinarki odgovoril, kaj si misli o njenem pisanju, kar so zopet domači politiki, zbrani v koaliciji KUL, zagrabili. Kot njihov dodaten argument o tem, kako je vse narobe na področju svobode medijev v Sloveniji,« opozarja Bogovič, ki je prepričan, da pismo predsednika vlade Ursuli von den Leyen pokaže na drugo plat, na mnogo resnejši problem, kot ga prikazuje opozicija, ki premierju očita neposredne in kritične tvite na račun posameznih novinarjev.

Družbeni podsistemi so še vedno ugrabljeni

Kot je znano, je premier Janša opozoril na problem nedelujoče demokracije v Sloveniji zaradi nedokončanega prehoda iz komunističnega sistema v demokratičnega. Opozoril je, da nam je pred tridesetimi leti uspelo slovensko državo, nismo pa uspeli prekiniti s starim sistemom in vpeljati pravo demokracijo v vse podsisteme države, kar zelo čutimo še danes. Kako globoko so ostanki starega sistema zaraščeni v našo družbeno tkivo smo, se lahko prepričali v zadnjem dobrem letu, vse odkar je napovedal odstop takratni predsednik vlade Marjan Šarec, opozarja Bogovič.

»V zadnjih trinajstih mesecih smo bili priča nenehnega medijskega linča na predsednika vlade Janeza Janša, kakor tudi vseh treh predsednikov ostalih koalicijskih strank. Mateju Toninu, predsedniku NSi, so mediji očitali ravnanja njegove mame. Ga. Aleksandra Pivec, ki je naredila ”smrtni greh″, ker je v koalicijo pripeljala DESUS, je po brutalnih medijskih pritiskih medijev in kriminalističnih obravnavah izgubila podporo v stranki in odstopila. Ministru Zdravku Počivavšku iz koalicijske SMC, ki je na začetku pandemije naredil državotvorno potezo (za nekatere smrtni greh), ko je pripeljal SMC v koalicijo, je bilo očitano nespoštovanje zakompliciranih pravil javnega naročanja pri nabavi zaščitnih mask, medicinske opreme v izrednih razmerah. Nanj se je zgodil orkestriran napad s strani levičarskih medijev, in celo predsednik Računskega sodišča RS, ki ima zelo donosno popoldansko dopolnilno dejavnost, zelo pompozno najavlja poročilo Računskega sodišča RS o nabavi medicinske opreme iz začetka izrednih razmer, ko so pod vodstvom predsednika vlade Marjana Šarca bila skladišča z nujno medicinsko opremo povsem prazna. G. Počivalška seveda v vmesnem času obiščejo na domu še kriminalisti, ves čas pa se vrši velik pritisk na poslance SMC, naj prestopijo na pravo stran, podprejo koalicijo KUL, ali pa vsaj povzročijo predčasne parlamentarne volitve. Za KUL koalicijo in njihove podpornike je povsem nesprejemljivo in nespodobno, da bi slovensko vlado v času, ko bo Slovenija predsedovala Svetu EU in ko je treba narediti načrt, kako bomo porabili prek 10 milijard evropskih sredstev, vodil Janez Janša,« je še ocenil.

Prav je, da se Evropska komisija sama prepriča o resnici glede slovenskih medijev

Kot pravi predstavnik SLS v Evropskem parlamentu, vsega tega, kar je v pismu predstavil premier in na kar opozarja tudi sam, visoki predstavniki EU s predsednico Evropske komisije na čelu na žalost ne poznajo. »Zato bi bilo odlično, da res pridejo v Slovenijo, se poglobijo v stanje v naši družbi in spoznajo, kdo resnično ogroža vladavino prava ter stanje demokracije v Sloveniji. Ni dovolj samo govoriti že malce obrabljene fraze o »spoštovanju vladavine prava« in »medijski svobodi«, ampak bi morali spoznati globje in starejše probleme naše mlade države. Ni dovolj, da se pokliče nekaj novinarjev, katerih identiteta se ne pove, in nadaljuje z napadi po precej preskušenem receptu iz Poljske in Madžarske,« meni Bogovič.

Kot je še dejal, je treba pokazati na problem, da je dejansko kar nekaj novinarjev v Sloveniji, ki so bili zavezani pravici, boju proti korupciji in demokraciji, bilo deležnih mnogo hujših dejanj, kot pa so kritični tviti do novinarjev. »Naj tu omenim vsaj enega – gospoda Mira Petka, nekdanjega novinarja Večera iz Koroške, te dni je minilo 20 let od brutalnega napada, s palicami po glavi nanj, pred domačim pragom, pred vrati njegovega doma. Imel je počeno lobanjo, ličnice, čeljust, nos … Šlo je nedvomno za poskus krutega umora zaradi njegovega novinarskega dela. Na tem primeru so v Sloveniji hudo zatajili policija, tožilstvo in sodstvo, ki so bili tedaj v celoti pod vodstvom političnih naslednikov prejšnjega totalitarnega režima, in še danes, po dvajsetih letih, za ta poskus umora ni nihče odgovarjal. In to je primer, ki kaže na travmo slovenskega novinarstva in naše pravne države. V Petkovem primeru je pravna država odpovedala na celi črti. In naša demokracija, ki je še vedno v povojih. In tu in še v drugih primerih tičijo razlogi, da je prav, da EU predstavniki spoznajo celovito problematiko, ne le enostransko z vidika kritičnih tvitov predsednika vlade,« je zapisal Bogovič, ki zato razumem pismo predsednika vlade g. Janše in njegovo kritičnost do tistih novinarjev, ki so za krinko novinarstva predvsem bolj politični aktivisti, kot pa novinarji, in ki enostransko poskušajo očrniti le sedanjo vlado, škodujejo pa vsej Sloveniji in o njej s tem rišejo grde slike. »In nenazadnje, ko govorimo o svobodi govora, imamo to pravico navsezadnje tudi politiki. Tudi, če je naša misel ostra in nediplomatska. In zato, čeprav bi sam takšno pismo predsednici Evropske komisije argumentiral v svojem slogu nekoliko drugače, razumem, da je glede na vse spreobračanje resnice s strani sedanje slovenske opozicije, ki ščiti svoje monopole v podsistemih slovenske družbe, napisal tako neposredno direktno, kot je to v njegovem slogu.«

Ob tem pa Bogovič še enkrat poudarja, da bi bilo prav, da pridejo EU predstavniki v Slovenijo, in spoznajo resnico, kje ne deluje pravna država, kakšen je dejansko medijski trg v Sloveniji, medijsko lastništvo in poročanje medijev, predvsem pa, da tudi severne in zahodne države z daljšo zgodovino demokracije končno pričnejo razumeti, da se države z mlajšo demokracijo, ki izvirajo iz nekdanjih komunističnih sistemov, še vedno soočajo s tranzicijo in da ta žal še ni dokončana.  »Zavzemam se za tudi za to, da bi lastništvo vseh medijev v Sloveniji bilo javno in transparentno, da bi uporabniki medijev vedeli tudi za morebitne skrite posredne lastnike ter, kdo dejansko kapitalsko stoji za morebitnimi tudi slamnatimi lastniki. In, ali se ti lastniki primarno ukvarjajo z medijsko dejavnostjo, ali pa imajo povsem druge interese za lastništvo in financiranje medijev,« meni. Kot še dodaja, bi bilo to védenje bi bilo ključno z vidika verodostojnosti za uporabnike medijev, da bi lahko razumeli, ali obstajajo kakšni posebni interesi iz ozadja, ki vplivajo na uredniško politiko in poročanje posameznega medija oz. če morda vsebina njihovega poročanja izraža določen pritisk na odločevalce, pa naj si bodo v politiki ali gospodarstvu.

Primeri nepregledne lastniške strukture mainstream medijev

»Primer nepojasnjenega financiranja medijev je denimo primer tednika Mladina, na kar se je junija 2017 opozorilo tudi v okviru razprave preiskovalne komisije Državnega zbora RS o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic, korupcije v zdravstvu, in kjer se je izpostavilo tudi vprašanje lastniških povezav med enim izmed ponudnikov žilnih opornic Mark Medical in Mladino, saj sta imeli nekoč obe podjetji istega lastnika: goriški finančni holding KB 1909. Razprava v okviru te preiskovalne komisije je na primeru Mladine odprla širšo problematiko lastništva slovenskih medijev (vir: L. J. Kučić, Pod črto),« je zapisal. Prav tako je zelo zanimiva tudi lastniška struktura tudi pri treh največjih tiskanih dnevnikih, ki so delovali in imeli prevladujoč tržni delež ter s tem tudi prevladujoč vpliv na javnost že v prejšnjem sistemu. »Po mojem prepričanju je bil, za današnje lastnike ter za ljudi, ki so v ozadju, ravno ta prevladujoč vpliv na javno mnenje ključen motiv za nakup teh medijev. Današnji lastniki se, po mojem vedenju, v preteklosti niso ukvarjali z novinarstvom, mediji, niti niso strokovnjaki s področja delovanja medijev, danes tudi ne zagotavljajo dobrih pogojev za strokovno delo vas novinarjev, poskrbijo pa za zelo velik vpliv nad uredniško politiko. Lastniki torej v teh primerih niso neki medijski guruji, gre za čudno zmes gospodarsko-politično-medijske srenje, ki prek lastništva medijev posredno ščiti svoje poslovne interese, nekateri so v sodnih postopkih zaradi sumljivih poslov tranzicijske privatizacije, nekateri pa še danes pojasnjujejo, od kod jim denar za nakup nekoč zelo vplivnih tiskanih medijev,« je zapisal.

Kot še opozarja evropski poslanec, »prek medijskega vpliva, torej s tem, komu in katerim vsebinam, ljudem, politikom prednostno ti lastniki dajejo svoj medijski prostor, koga in katere vsebine ignorirajo ali kritizirajo, pomembno vpliva na katerekoli volitve, ter s tem tudi na upravljanje države, pri čemer pa gre seveda vselej za večinsko podporo levi oz. levosredinski politiki«. »Glede na to, da sem aktiven na lokalni, državni, evropski politiki zadnjih 30 let bi vam lahko iz osebnih izkušenj naštel zelo veliko lastnih izkušenj o pristranskem, nekorektnem, lahko rečem velikokrat celo navijaškem početju medijev. Vplivanje medijev na rezultate volitev in splošno politično dogajanje je tako več kot očitno, nenazadnje pa v zadnjem obdobju po padcu Šarčeve vlade, po moji oceni vsaj tri četrtine medijev v Sloveniji, že praktično brez vsakršnih rokavic, zelo navijaško, odkrito podpira rušenje ter morebitni padec sedanje desnosredinske vlade. Zagotovo pričakujem transparentno lastništvo prav vseh medijev v Sloveniji, na glede na njihovo odkrito ali prikrito politično uredniško politiko,« je dejal.

V luči aktualne razprave o svobodi medijev in svobodi govora je zato nujno in prav, da varuhi svobode medijev v EU, ki od daleč ne poznajo dobro tranzicijske dinamike in njenega vpliva na lastništva največjih slovenskih medijev kot tudi dela koncentracije medijskega lastništva, v celoti preverijo tudi vsa ta dejstva o lastništvu medijev v Sloveniji, tako tistih, ki pokrivajo levosredinski pol, kot desnosredinski, poudarja Bogovič in dodaja: »Verjamem, da bodo tako hitro lahko spoznali, da slovenski medijski prostor nikakor ni uravnotežen, in da se žal mnogokrat sicer s sklicevanjem na visoko profesionalnosti in medijsko svobodo, skrivajo tudi druge interesne in politične agende.«

»Želim si, da enkrat v Sloveniji opravimo to odkrito debato, se prenehamo sprenevedati tako politiki kot mediji in rečemo bobu bob. Ter pomislimo, koliko več dobrega za slovensko družbo bi prineslo, če bi imeli v celoti transparentno lastništvo v slovenskih medijih, brez prikritih lastnikov, pa tudi večjo pluralnost medijev in manjšo koncentracijo medijskega lastništva v enih rokah. Predvsem pa moramo v Sloveniji pravno državo pripeljati do tega, da bo resnično pravna in enaka za vse državljane,« svoj odziv zaključuje Bogovič.

 

Zadnje novice

Sorodne vsebine

1 KOMENTAR