Piše: Vida Kocjan
Skupni prihodki v državni proračun so bili v prvih dveh mesecih medletno nižji za 7,4 odstotka, predvsem zaradi nižjih prihodkov iz evropskih sredstev in nedavčnih prihodkov. Rast odhodkov je bila medletno nižja za 8,4 odstotka.
K rasti odhodkov so največ prispevali višji stroški dela, kot posledica lani jeseni sklenjenega dogovora o dvigu plač in nadaljnja rast investicijske dejavnosti, medtem ko je bila rast odhodkov za transferje posameznikom in gospodinjstvom skromna. Januarja in februarja 2023 se je v državni proračun steklo 1,991 milijarde evrov prihodkov, odhodkov je bilo 1,883 milijarde evrov.
Rast prihodkov iz naslova štirih glavnih davčnih obveznosti (davek na dodano vrednost, trošarine, dohodnina in davek pravnih oseb) se je ob umiritvi povpraševanja v zadnjih mesecih upočasnila.
Fiskalni svet v zadnji mesečni informaciji sicer navaja, da je imel državni proračun v prvih dveh mesecih presežek v višini 108 milijonov evrov, ob tem, da je bil februarja primanjkljaj v višini 43 milijonov evrov. Za blažitev epidemije covid je bilo v dveh mesecih porabljenih 41 milijonov evrov, ukrepi za blažitev draginje pa so nas stali 94 milijonov evrov. Če tega ne bi bilo, bi bil presežek v državni blagajni v višini 243 milijonov evrov.
V Fiskalnem svetu navajajo, naj bi bile makroekonomske razmere letos bolj ugodne od napovedi ob lanski spremembi proračuna. Nominalni znesek bruto domačega proizvoda (BDP) je namreč letos za 2,8 milijarde evrov višji kot v jesenski napovedi. Gibanja proračunskih agregatov pa naj bi se sicer v prihodnjih mesecih poslabšala zaradi večjega učinka sprejetih draginjskih in drugih ukrepov.
Fiskalni svet ob tem opozarja, naj boljša makroekonomska izhodišča ob pričakovanem rebalansu proračuna ne vodijo v dodatno povišanje predvidene porabe, hkrati pričakujejo, da bo rebalans pripravljen bolj realistično kot jeseni lani.
Ob nadaljnjih zahtevah po diskrecijskem prilagajanju različnih transferjev iz javnih blagajn zaradi draginje znova tudi pozivajo, da naj bodo morebitni dodatni ukrepi začasni in usmerjeni. Sprejemanje ukrepov s trajnim učinkom namreč povečuje tveganja za podaljšanje obdobja visoke inflacije in za srednjeročno vzdržnost javnih financ.
Dodaten razlog za izogibanje ukrepom z negativnim strukturnim učinkom je tudi dejstvo, da bo izhodiščni položaj javnih financ glede na napovedano spremembo sistema ekonomskega upravljanja v EU ključno determiniral manevrski prostor fiskalne politike v naslednjih letih.
Po veljavnem državnem proračunu naj bi skupni primanjkljaj letos znašal -3.314 milijonov evrov, brez upoštevanja neposrednega učinka COVID odhodkov in ukrepov za blažitev draginje pa -1.450 milijonov evrov. Kot napovedano, pa Fiskalni svet pričakuje skorajšnji rebalans državnega proračuna.
