3 C
Ljubljana
petek, 5 decembra, 2025

Fajonova ob obisku palestinske zunanje ministrice za večje sodelovanje, medtem ko Palestince zavračajo celo nekatere arabske države

Piše: A. S.

Palestinska zunanja ministrica Varsen Agabekjan Šahin se danes mudi na uradnem obisku v Sloveniji na povabilo zunanje ministrice Tanje Fajon. Gre za nadaljevanje diplomatskih aktivnosti po tem, ko je Slovenija junija lani priznala Palestino in vzpostavila uradne odnose z Ramalo.

Šahin je srečala s predsednico države Natašo Pirc Musar, premierjem Robertom Golobom in predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič, kar kaže naklonjenost slovenske trenutne politike do Palestine. Ministrici bosta podpisali memorandum o sodelovanju, ki naj bi vzpostavil okvir za redni dialog in tesnejše povezovanje med državama.

Fajonova je znova poudarila, da je priznanje Palestine po njenem edina pot do miru na Bližnjem vzhodu: »Iskreno verjamem, da je priznanje Palestine edino jamstvo za mir in varnost ter mirno sobivanje Izraelcev in Palestincev z ramo ob rami.« A ob tem velja spomniti, da je nedolgo nazaj pripadnik Hamasa v intervjuju za Al Jazeera razlagal kako priznanja Palestine dajejo zagon Hamasu.

Medtem ko Slovenija odpira vrata Palestincem, številne arabske države do njih kažejo predvsem nezaupanje. Egipt, ki meji na Gazo, je na območje poslal vojaške okrepitve, da bi preprečil poskuse Palestincev, da bi vdrli čez mejo. Spomin na leto 2008 je še kako živ; takrat so Palestinci čez mejo vdrli v Egipt, pri tem ubili 80 ljudi, jih ranili še veliko več in plenili trgovine. Egiptovski simboli so bili napadani, na ulicah pa so se znašle Hamasove zastave.

 

Egipt nikakor ni osamljen primer. Palestinci imajo napete odnose tudi z drugimi arabskimi državami, ki jih pogosto obravnavajo kot breme, ne kot »brate v stiski«. To postavlja pod vprašaj smiselnost »predanosti Palestincem« trenutne vlade, ki jo v lastnem dvorišču redko kdo v arabskem svetu deli.

Na podobno dilemo je opozoril tudi nekdanji minister Žiga Turk, ki je komentiral izjavo Fajonove o šolanju mladih Palestincev v Sloveniji:

»Ne vem, ali ne bi Slovenija raje financirala, da se ti Palestinci namesto v Sloveniji šolajo v kakšni arabski državi. Jezik ne bo ovira, pa še v drugo kulturno okolje ne bodo prisiljeni. Z diplomatsko ofenzivo bi Slovenija lahko tudi pomagala, da Palestinci v arabskem svetu ne bi bili tako zelo nezaželeni.«

Slovenija tvega, da bo z enostranskim zagovarjanjem palestinske zgodbe postala izolirana v EU – in obenem ne bo nič bližje reševanju konflikta, ki ga še arabske prestolnice niso pripravljene nositi na svojih ramenih.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine