Piše: Vida Kocjan
Evropska poslanka Zala Tomašič je bila leta 2024 izvoljena za evropsko poslanko na listi Slovenske demokratske stranke (SDS). V Evropskem parlamentu je zelo dejavna in prepoznavna, deluje v odborih CULT (Odbor za kulturo in izobraževanje), IMCO (Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov) ter ITRE (Odbor za industrijo, raziskave in energetiko). Njen moto je »Za normalno Evropo«. Ta čas prek svoje spletne strani omogoča glasovanje za uvedbo ETS 2 ali proti njej. Kaj to pomeni, preberite v nadaljevanju.
Opozarjate na problematiko Evropskega sistema za trgovanje z emisijami (ETS). Kaj ETS pomeni in kaj nam že zdaj prinaša? Kako je do tega sploh prišlo?
ETS (Emissions Trading System) je evropski sistem za trgovanje s pravicami do emisij toplogrednih plinov, to so kuponi CO₂. Gre za osrednji instrument podnebne politike EU, ki omejuje skupno količino emisij ogljikovega dioksida (CO₂) in drugih toplogrednih plinov, ki jih lahko določeni sektorji izpustijo v ozračje. Če podjetje preseže dodeljeno količino emisij, mora kupiti dodatne emisijske kupone. Če jih izpusti manj, lahko višek kuponov proda na trgu – zato govorimo o sistemu »cap-and-trade« (določen obseg in trgovanje).
Doslej je sistem ETS zajemal predvsem velike onesnaževalce, kot so industrijski obrati (jeklarne, cementarne), energetska podjetja (elektrarne, rafinerije), letalski promet v EU, kar je vodilo tudi v višje cene električne energije.
Leta 2027 se bo ETS razširil na t. i. ETS 2. Kaj bo to pomenilo?
ETS 2 je nova različica sistema ETS, ki začne veljati leta 2027 s prehodnim obdobjem 2025 do 2026. Razširja se na dodatne sektorje, predvsem na cestni promet (gorivo), stavbe (ogrevanje) ter določene emisije iz manjših industrijskih in komercialnih objektov. To pomeni, da bodo tudi dobavitelji goriv in energije (ne neposredno gospodinjstva) morali kupovati emisijske pravice, kar bo vplivalo na cene za končne uporabnike.
Kaj bo to konkretno pomenilo za državljane EU in Slovenijo?
Za državljane bo to pomenilo tri stvari: višje cene goriv, višje položnice za ogrevanje in višje življenjske stroške.
Po ocenah Evropske komisije se bo v prvem letu veljave ETS 2 cena goriva zvišala za približno 10–12 centov na liter. To pomeni, da vas lahko polnjenje rezervoarja stane tudi do 10 evrov več. Poleg tega se bo število kuponov iz leta v leto zmanjševalo, kar bo vodilo v stalno rast cen emisij.
Ker bo tudi kurilno olje vključeno v ETS 2, bodo stroški ogrevanja za ta gospodinjstva višji. Več kot 150.000 gospodinjstev v Sloveniji še vedno uporablja kurilno olje za ogrevanje, zato bo prehod na alternativne vire za marsikoga težaven ali finančno nedosegljiv.
Tudi kmetijstvo bo prizadeto zaradi višjih stroškov za dizelsko gorivo v kmetijskih strojih. Dražja bo tudi graditev in cestni tovorni promet, saj bodo prevozniki morali upoštevati višje stroške goriva. Posledično se bodo povišali stroški dostave in transporta, kar bo vplivalo na cene vsega (vključno s hrano).
Za omilitev vpliva ETS 2 je EU vzpostavila Podnebni socialni sklad, vreden okoli 86 milijard evrov (od 2026 do 2032). Kako to komentirate?
Podnebni socialni sklad je namenjen finančni podpori ranljivim gospodinjstvom, mikropodjetjem in uporabnikom prevoza – na primer za subvencije pri zeleni prenovi stavb ali za podporo pri prehodu na čistejše načine mobilnosti. Ampak pomoč ni samodejna, države članice morajo same pripraviti načrte in vzpostaviti mehanizme razdeljevanja. Prav tako obstaja tveganje, da bodo sredstva zamujala ali da bodo neupravičeno porazdeljena, vemo pa, da pomoč ne bo zadostovala za pokritje vseh stroškov.
Izkušnje iz ETS 1 kažejo, da je bil podoben sistem finančnih kompenzacij pogosto pozen in administrativno zapleten, kar je v številnih državah zmanjšalo njegov učinek.
Podnebni sklad predvideva tudi podporo mikropodjetjem. Druga podjetja so iz sklada izključena, zato bodo morala višje stroške goriv in energije prenesti bodisi v cene svojih izdelkov ali storitev, bodisi jih kriti iz lastnih sredstev, kar lahko vpliva na njihovo konkurenčnost.
Pomembno se je tudi zavedati, da je gospodarstvo tisto, ki ustvarja denar. Če ga uničimo oz. ustvarimo praktično nemogoče pogoje za njegov razvoj, tudi denarja za financiranje zelenega prehoda ali podobnih skladov ne bo.
Kot evropska poslanka ste vzpostavili spletno stran, na kateri lahko državljani in državljanke oddamo svoj glas o tem, ali podpiramo uvedbo ETS 2 ali ne. Kaj predlagate? Je biti proti dovolj, da se ETS 2 ne uveljavi?
Spodbujam državljane, da izrazijo svoje mnenje, saj je pomembno, da politika sliši glas ljudi. Vendar pa en glas proti sam po sebi ne bo avtomatično preprečil uvedbe ETS 2, saj so odločitve v Evropskem parlamentu kompleksne in vključujejo številne interese. Vseeno pa je to močno orodje za pritisk na odločevalce, saj pokaže, kako velika je zaskrbljenost javnosti glede vplivov te zakonodaje.
Kaj boste storili s prejetimi glasovi, komu jih boste predali in kaj pričakujete?
Z zbranimi glasovi bom v Evropskem parlamentu med drugim opozorila na skrbi ljudi glede ETS 2. Pričakujem, da bo to pripomoglo k boljšemu razumevanju in prilagoditvam zakonodaje.
Evropska poslanka ste prvič, izvoljeni ste bili z visokim številom glasov. Ste tudi članica več odborov Evropskega parlamenta, pa vseeno, čemu namenjate največ pozornosti?
Aktivna sem na več področjih, največ pa se ukvarjam s konkurenčnostjo, z zelenim prehodom, digitalizacijo in gospodarstvom, predvsem na področju avtomobilske industrije. Ta sektor je zelo pomemben tako za Slovenijo kot za celotno Evropo. Evropska avtomobilska industrija namreč zaposluje več kot 13 milijonov ljudi in predstavlja skoraj 7 odstotkov BDP EU, slovenska avtomobilska industrija pa kar 10 odstotkov našega BDP. Zato je izjemno pomembno, da jo zaščitimo in ohranimo konkurenčno.
Ste tudi glavna poročevalka za Direktivo o merilnih inštrumentih. Kaj konkretno to pomeni?
Gre za pomembno direktivo, ki ureja področje merilnih inđtrumentov in standardov. Direktiva ni bila posodobljena že 20 let, vemo pa, da je tehnologija napredovala, zato se sedaj s predlogom sprememb dodajajo standardi za pametne merilnike in električne polnilnice za avtomobile po vsej Evropi, kar predstavlja pomemben korak za vzpostavitev sodobne in dostopne infrastrukture. Kot poročevalka si prizadevam za enotne kriterije delovanja in dostopnosti električnih polnilnic v vseh državah članicah, s čimer želim okrepiti industrijske inovacije in zagotoviti enake pogoje za vse akterje na notranjem trgu, pri čemer je pomembno, da najdemo ravnovesje med zaščito potrošnikov in industrijo.
Ste verjetno med mlajšimi poslankami in poslanci. Kako se drugi vedejo do vas in kako se počutite na splošno? Menite, da lahko zasledujete svoje zastavljene cilje?
Kot ena mlajših poslank se trudim pokazati, da starost ni ovira za uspeh in vpliv. Moj cilj v tem mandatu je, da biti mlad in izvoljen na pomembno funkcijo ne bo več presenečenje, ampak nekaj povsem običajnega. Želim si, da bi čim več mladih ljudi dobilo priložnost sodelovati tako v nacionalnih parlamentih kot tudi v evropskem, saj prinašajo sveže ideje in energijo, ki jih politika zelo potrebuje.
Kaj so vaše prioritete?
Moje prioritete so zagotovitev pogojev za konkurenčnosti evropskega in slovenskega gospodarstva, boj proti nepotrebni birokraciji in izboljšanje kakovosti življenja vseh, od mladih do upokojencev.
Kakšno je sodelovanje med poslanci v Evropskem parlamentu? Vas kaj preseneča?
Kot evropski poslanec moraš znati sodelovati, saj je za sprejetje kakršnekoli odločitve potrebna večina. Presenetili pa so me predvsem poslanci Zelenih, saj se pogosto zdi, kot da živijo v povsem drugi dimenziji, ločeni od realnosti. Kljub njihovemu jasnemu porazu na volitvah se še vedno vedejo, kot da ravno oni narekujejo politične smernice, čeprav se je njihov pristop že večkrat izkazal za neuspešnega.
Je še kaj, kar bi izpostavili, pa smo izpustili?
Vabim vas, da spremljate moje delo na socialnih omrežjih in da se udeležite lokalnih dogodkov, ki jih organiziram po vsej Sloveniji. Več informacij najdete na moji spletni strani zalatomasic.eu. Vabim vas tudi, da me kontaktirate, če želite, da organiziramo kaj v vašem kraju.
Biografija
Zala Tomašič prihaja iz Škofje Loke, obiskovala je Škofijsko klasično gimnazijo v Šentvidu. Študirala je na majhnem, a uglednem kolidžu sredi Iowe (ZDA), imenovanem Grinnell College, kjer je dobila skoraj 100-odstotno štipendijo. Končala je študij politologije in ekonomije ter med študijem opravljala pripravništvo v ameriškem senatu v Washingtonu D.C. pri senatorju Chucku Grassleyu (republikanec iz Iowe). Po končanem dodiplomskem študiju se je prvič preselila v Bruselj, kjer je opravljala pripravništvo pri raziskovalnem Martens centru Evropske ljudske stranke (EPP), nato pa 4 mesece delala na projektu Evropske komisije (European Development Days), kjer je imela priložnost delati z voditelji držav in vlad z vsega sveta. Nato se je vpisala na podiplomski študij mednarodnih odnosov na znameniti King’s College v Londonu, in sicer na oddelek za vojaške študije, in decembra 2020 uspešno magistrirala iz mednarodnih odnosov. V začetku leta 2022 se je preselila nazaj v Slovenijo in se zaposlila v državnem zboru v poslanski skupini SDS. V začetku leta 2023 je postala mednarodna sekretarka Slovenske demokratske mladine in začela voditi pogovorno oddajo Signal na Nova24TV. Leta 2024 je bila s 26.934 glasovi izvoljena za evropsko poslanko na listi SDS.
