Piše: Gašper Blažič
Praktično smo že navajeni, da premier Robert Golob za svoje politične potrebe v javni diskurz vpleta celo svoje družinske člane: starše, otroke, itd. V enem od zadnjih nastopov je vpletel tudi očeta.
Premier Robert Golob je namreč včeraj ob oddaji glasu na predčasnem glasovanju pred referendumom o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja volivce pozval k podpori zakonu. “Zato da se vsak od nas lahko sam odloči o tem, na kakšen način in s kakšnim dostojanstvom bo končal svoje življenje in da mu tega nihče drug ne more odvzeti,” je dejal.
Ali Golob pozna pojem “dostojanstvo”?
V izjavi za medije po glasovanju je Golob opisal svojo osebno izkušnjo, ko je spremljal očeta, ki je umiral zaradi raka na trebušni slinavki. “Način, kako je v zadnjih tednih umiral, ni bil niti malo dostojanstven. Bolečine so bile neznosne, zato je bil več tednov ves čas pod mamili. Družina je bila ob njem, ampak človeško dostojanstvo, to je tisto, na kar je bil sam pri sebi najbolj ponosen, je pa izginilo, ni bil niti senca človeka, ki smo ga poznali,” je dejal. Ker sam ne želi, da bi bil kdorkoli prisiljen na tak način končati svoje življenje ali da bi tudi sam moral končati življenje brez človeškega dostojanstva, je danes glasoval za zakon, je še dejal in volivce pozval, naj storijo enako, poroča STA.
Torej, po škandalozni izjavi o “smoli”, ki jo ima nekdo, ker ima nepokretne starše, je Golob izustil novo kardinalno neumnost. Trdi namreč, da je očetovo dostojanstvo, pazite, izginilo. Očitno Robert Golob ne pozna pomena izrazov, ki jih uporablja, ali pa jih namerno sprevrača. Namreč, človekovo dostojanstvo je bistvo človeka. Celo s človekovo smrtjo ne preneha, na kar opozarja tudi filozof dr. Tine Hribar, ko je pred dobrima dvema desetletjema trdo prijel tranzicijsko levico, češ da ji niti mrtvi niso nekaj svetega. Kot je znano, Hribar ne sodi v krog katoliških izobražencev. Če človeku vzamemo dostojanstvo in presežnost, ki ga zahteva tudi posvečenost mrtvih, potem ga lahko po smrti vržemo le še v kanto za smeti – če povemo v radikalnem jeziku.
Povedano drugače: Golob bi lastnemu očetu vzel dostojanstvo in ga razčlovečil, potem pa mu vzel življenje z evtanazijo. Če smo ga seveda prav razumeli. In za to pri tem zakonu gre – namreč, da se človeku vzame dostojanstvo. Na tak način so človeka razumeli vsi totalitarni režimi 20. stoletja: fašizem, nacizem in komunizem. Prav iz tega razloga so te ideologije zakrivile ogromno pomorov.
Z očetom naj bi se sprl
Sicer pa, glede na to, da se je Golob ločil od Jane Nemec in se nato poročil s Tino Gaber, bi težko rekli, da je res družinski človek. Je pa, kot trdijo viri, fizično napadel sodelavca svoje žene v novogoriškem Hitu.
Je pa zanimivo še nekaj drugega. Kot smo v Demokraciji že večkrat pisali, je Robert Golob sin inženirja Valentina Goloba, ki je bil direktor Soških elektrarn med leti 1976 in 2002. Torej je tam deloval 26 let. Valentin Golob je sprva delal v goriškem Meblu, nato pa so ga povabili v Soške elektrarne. Obstaja celo fotografija, kako so leta 2002 odprli hidroelektrarno Plave 2, tam se na fotografiji skupaj s tedanjim okoljskim ministrom Janezom Kopačem pojavita oba Goloba, tako Valentin kot Robert, slednji je bil takrat Kopačev državni sekretar, pristojen za energetiko.
O Golobovem političnem vzponu smo sicer podrobneje pisali tukaj:
Zakaj so prikrili smrt očeta?
Sodeč po včerajšnji izjavi je Valentin Golob, ki naj bi bil rojen leta 1938 in je bil med leti 1998 in 2002 tudi mestni svetnik LDS v Novi Gorici, že umrl. Vendar nismo mogli najti nobenega zaznamka o njegovi smrti, niti osmrtnice, niti kakšnega spominskega zapisa. Kar je zelo nenavadno glede na to, da je šlo za lokalnega vplivnega človeka, ki je skoraj trideset let vplival na energetski sistem v regiji. Obstaja sicer možnost, da je Google na zahtevo družinskih članov (zelo verjetno prav Roberta Goloba) očistil iz svoje baze vse “problematične” zadetke, ki omenjajo Valentina Goloba. Tako da ne vemo niti leta njegove smrti, niti kraja pokopa.
Seveda nas je zanimalo, zakaj bi se to lahko zgodilo. Viri z Goriškega trdijo, da bi bil razlog lahko v tem, da je bil sedanji premier dejansko sprt s svojim očetom in se menda sploh ni udeležil njegovega pogreba, prav tako naj bi Robert Golob preprečil očetu, da bi še zadnjič pred smrtjo videl svoje vnuke. Po nekaterih podatkih naj bi se odnos zaostril že leta 2002, tik pred Valentinovo upokojitvijo. Takrat naj bi oče hotel ustanoviti razvojno skupino za Goriško, Robert Golob pa kakor ni hotel sodelovati. Ali je to razlog, da so Valentina Goloba tako rekoč pometli v anonimnost, seveda lahko samo ugibamo.
Če torej drži, da Roberta Goloba ni bilo niti na pogreb (in to naj bi potrdilo več virov), potem je jasno, da so njegove včerajšnje navedbe navadno sprevrženo natolcevanje.
Sicer pa, zbornik Soških elektrarn ob njihovi 60-letnici, kjer se s svojim pričevanjem pojavi tudi Valentin Golob, lahko najdete TUKAJ.
V njem je objavljena tudi pomenljiva fotografija:
Leta 2002 se je znašel v Golobičevi nemilosti
Je pa znano, da je Robert Golob leta 2002 ob zamenjavi na vrhu LDS stranko, v katero se je vključil leta 1999, zapustil, prav tako tudi vlado – bojda zaradi povezanosti z Igorjem Bavčarjem, ki mu ni uspelo prevzeti vodenja LDS, čeprav naj bi zanj navijal Janez Drnovšek. Bavčar je, kot je znano, odšel v Istrabenz. A menda naj bi leta 2002 tako Bavčarja kot Goloba “čez ramo vrgel” kontroverzni Gregor Golobič, ki je šel kasneje tudi “na svoje” ter ustanovil sedaj že mrtvo stranko Zares. Kasneje pa je Golob, ko se je začasno umaknil iz državne politike, čez ramo vrgel Bavčarja in se obrnil k Zoranu Jankoviću. In še danes je tako rekoč Jankovićev koristni idiot.
Viri so nam sicer zaupali še nekaj drugih informacij, ki se sicer tičejo tudi lokalnih poslov z zemljišči na Goriškem, s tem naj bi bil povezan tudi Golob. A o tem kdaj drugič.
Kakorkoli že, Robert Golob je še enkrat dokazal, da zna lagati in manipulirati. In pri tem niti mrtvim ne prizanaša.
