Z ekonomistom dr. Anžetom Burgerjem smo se pogovarjali o prodaji državnih bank, bančni luknji, gospodarskem stanju in reformah, ki bi jih morala izvesti vlada pod vodstvom Marjan Šarca. Dr. Burger od zdajšnje vlade ne pričakuje nobenih reform, morda kakšno antireformo, kot so napovedani dvigi davka na dohodek pravnih oseb in davka na kapitalske dobičke ter dvig in spremembe definicije minimalne plače. »V konstelaciji koalicijskih strank znotraj in zunaj koalicije bo za predsednika vlade dosežek že, če bo vlada zdržala do konca mandata.«
Nadzorni svet SDH je prejšnji teden podal soglasje k prodaji Abanke najugodnejšemu ponudniku, to je Novi KBM oz. njenemu lastniku, skladu Apollo. Vas je to glede na nedavni poziv predsednika vlade Marjana Šarca na Twitterju, da bi moral SDH krepko razmisliti o nadaljevanju prodaje Abanke, presenetilo? Kako sicer komentirate to prodajo?
Novica me je prijetno presenetila. Če se bosta lastnika Apollo in EBRD obnašala ekonomsko odgovorno, se lahko združitev izkaže za smiselno poslovno odločitev. Banki imata namreč zelo podobno razpršeno mrežo poslovalnic, kar omogoča realizacijo prihrankov in sinergij z zapiranjem odvečnih poslovalnic in morebitnim odpiranjem novih na nepokritih lokacijah. Primerjalni podatki z drugimi članicami evroobmočja kažejo, da ima Slovenija sicer manj bank na milijon prebivalcev, vendar je povprečna banka od 2,2- do 2,8-krat manjša po obsegu depozitov, posojil in sredstev od povprečne banke v EMU. Po drugi strani ima navkljub majhnim ekonomijam obsega povprečna banka v Sloveniji kar 35 odstotkov več zaposlenih kot povprečna banka evroobmočja. Omenjena združitev bo omogočila cenejše storitve za komitente in večjo konkurenco na bančnem trgu, saj bo združena banka primerljiva po velikosti NLB z okrog četrtinskim tržnim deležem po bilančni vsoti.
Kako pa komentirate ta poziv predsednika vlade, je bil na mestu?
SDH je bil oblikovan leta 2012 v času finančnega ministra Šušteršiča in ustanovljen v mandatu Alenke Bratušek z namenom, da se prekinejo dotedanje slabe prakse upravljanja z državnim premoženjem. Spomnimo se samo enega od mnogih zlorab predhodnice SDH AUKN, ki je leta 2011 samovoljno prisilila državna podjetja Eles, Pošto Slovenije in Gen Energijo, da so s 47 milijoni evrov dokapitalizirali NKBM in s tem ohranili večinsko lastništvo države. Predsedniku vlade so demokratično izvoljeni poslanci podelili mandat za vodenje vlade, ne pa za upravljanje državnega premoženja. Vsakršno politično vmešavanje v delovanje SDH je nedopustno, še posebej vrha politike, saj krši načela korporativnega upravljanja in smernice za upravljanje podjetij v državni lasti.
Priča smo bili tudi navedbam o preveliki bančni luknji ob dokapitalizaciji leta 2013. Kakšno je vaše stališče do tega?
Tudi če bi se ex-post izkazalo, da smo precenili velikost bančne luknje, v tem ne vidim problema, saj bi v tem primeru država kot lastnica imela temu primerno več premoženja v lastniškem kapitalu bank. Tega si bodisi lahko izplača v obliki dividend ali ob privatizaciji doseže sorazmerno višjo kupnino. Drugo vprašanje pa je problem lastnikov podrejenih obveznic, vendar je bila razlika med ocenjenim negativnim kapitalom in vrednostjo podrejenih obveznic prevelika, da bi morebitna precenitev slabih terjatev lahko vplivala na izbris podrejencev. Večina vlagateljev, kot so Factor banka, Probanka, Merkur in Modra Zavarovalnica, je bila poučena in je vstopila v naložbo špekulativno, zavedajoč se tveganj in pravic. Tudi Ustavno sodišče RS je leta 2016 presodilo, da nezakonitega posega v zasebno lastnino ni bilo.
Odzivi vodstev političnih strank na odločitev nadzornikov SDH o prodaji Abanke so bili različni. Najbolj pa je zmotila izjava Luke Mesca, koordinatorja Levice, ki zatrjuje, da gre pri tem za veliko napako.
Levica ni edina stranka, ki obžaluje privatizacijo banke. Načelno nestrinjanje ali nelagodje so izrazile tudi SDS, SMC, SD in SNS. Tudi sam osebno bi rajši videl, da bi večji del bančnega sistema ostal v lasti slovenskih zasebnih lastnikov. Vendar očitno gospodarsko-politične elite preteklega sistema niso znale gospodariti z bankami in drugimi državnimi podjetji niti v socializmu niti v tržnem sistemu.
Koordinator Levice je tudi dejal, da banka ne bi smela biti prodana iz razvojnih razlogov, prodaja pa je bila izsiljena. Njegova izjava niti ne bi toliko zmotila, če ne bi vedeli, da za njim stoji del slovenskih ekonomistov, katerih glasnik je, saj sam nima toliko znanja. Kako je s temi razvojnimi razlogi?
V nasprotju z gospodom Mescem sem mnenja, da je bilo banke treba privatizirati prav iz razvojnih razlogov. Če državno lastništvo morda deluje v kateri od skandinavskih držav, samo naivnež lahko iz tega sklepa, da bo delovalo tudi pri nas. Slovenija tudi ni edina država, kjer se je državno lastništvo v bankah izkazalo za uničujočega. Spomnimo se samo Hypo banke, ki je bila pred nacionalizacijo in preoblikovanjem v slabo banko v lasti dežele Koroške in so jo prav tako pokopala slaba posojila zaradi pranja denarja, financiranja organiziranega kriminala in vpletanja najvišjih vrhov politike.
Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!
Vida Kocjan
