Piše: C. R.
Sedmi oktober 2023 se je zapisal v sodobno zgodovino Bližnjega vzhoda kot dan krvavega in šokantnega napada, ki je sprožil obsežno vojno.
V zgodnjih jutranjih urah judovskega praznika Simhat Tora jeteroristična skupina Hamas, ki vlada v Gazi, izvedla koordiniran napad na Izrael. Ta dogodek, ki ga je Hamas poimenoval “Operacija Al-Aqsa Flood”, je zahteval več kot 1.200 življenj. Ranjenih je bilo na tisoče ljudi in zajetih 251 talcev. Napad je prav tako sprožil obsežno vojno med Izraelom in Hamasom, ki je do danes, oktobra 2025, terjala desetine tisoč žrtev in povzročila humanitarno krizo v Gazi.
Konflikt med Izraelom in Palestinci sega v začetek 20. stoletja, a napad 7. oktobra je bil neposredna posledica eskalacije v letu 2023. Hamas, ustanovljen leta 1987 kot islamistično nacionalistično gibanje, je od leta 2007 prevladoval v Gazi po zmagi na volitvah in prevzemu oblasti z oboroženim bojem proti Fatahu. Skupina, ki jo večina zahodnih držav označuje za teroristično organizacijo, je znana po neizprosni drži, ki vključuje “popolno osvoboditev Palestine”, in uporabi nasilja, vključno s samomorilskimi napadi. Njeni cilji so po mnenju nekaterih strokovnjakov omejeni na palestinsko državo v mejah iz leta 1967, drugi pa menijo, da je glavni cilj Hamasa uničenje Izraela.
Today, we mark the ceasefire of Oct 6, 2023. Despite Palestinians regularly firing rockets at innocent civilians, Israel’s Iron Dome enabled a very gentle, overly empathetic response.
But the next day, everything changed.
Thousands of Palestinians—Hamas members, but mostly… pic.twitter.com/LCgsyXUzoY
— Hashem (@HashemAllMighty) October 6, 2025
V letu 2023 so se napetosti stopnjevale. Aprila so se spopadi okoli Al-Aqsa mošeje v Jeruzalemu zaostrili, maja pa je prišlo do spopadov z Islamskim džihadom. Septembra je Izrael ustavil izvoz iz Gaze, potem, ko je bil v neki pošiljki odkrit eksploziv, to pa je prizadelo tisoče palestinskih družin. Napadi na naselbine na Zahodnem bregu so iz njihovih domov pregnali na stotine Palestincev.
Hamas je napad načrtoval dve leti prek skrivnega omrežja predorov v Gazi, imenovanega “gaza metro”, njegovi borci pa so se pripravljali na krvavo dejanje tudi s pomočjo video-treningov za ugrabljanje talcev in prebijanje meje. Dokumenti kažejo, da je Iran podpiral Hamas, čeprav to zanika.
Napad se je začel ob 6.30 uri po izraelskem času z izjavo Mohammeda Deifa, poveljnika Al-Qassamovih brigad (vojno vejo Hamasa), ki je obsodil 16-letno blokado Gaze, vdore na Zahodni breg, nasilje naseljencev in tišino mednarodne skupnosti. V 20 minutah je Hamas izstrelil med 4300 in 5000 raket proti jugu Izraela, vključno s Tel Avivom, Beershebo in Jeruzalemom. A rakete so služile le kot zavesa za infiltracijo; okoli 6000 Palestincev – 3800 elitnih Nukhba borcev in 2200 drugih – je prebilo ograjo na 119 mestih z buldožerji, motorji, čolni in motornimi zmaji. Dodatnih 1000 je pošiljalo rakete iz Gaze. Borci so napadli vojaške baze, kibuce in civilna naselja na območju ob meji.
Izrael je odgovoril z zračnimi napadi na Gazo ob 9.45, Netanjahu pa je ob 10. uri razglasil vojno – prvo od vojne Jom Kipur leta 1973. Varnostni kabinet je odredil uničenje Hamasa in Palestinskega islamskega džihada. Odklopili so elektriko Gazi, a IDF je potreboval ure za poln odziv; helikopterji so prispeli šele čez uro.
The last photo of baby Kfir Bibas on Sukkot two years ago, just hours before he was taken hostage into Gaza, and then executed, along with his little brother Ariel and mother Shiri.
Only monsters take babies hostage! This is kind of pure evil Israel has been dealing with! pic.twitter.com/m7l2VnpVup
— Arsen Ostrovsky 🎗️ (@Ostrov_A) October 6, 2025
Poročila govorijo o grozodejstvih: posilstvih, spolnem nasilju, mutilacijah, mučenju (vključno z odrezovanjem glav in sežiganjem živih). ZN je našel razloge za sum o sistematičnem spolnem nasilju. Hamas medtem zanika obtožbe in krivi Izrael za vse smrti. Na mednarodni stopnji je 44 obsodilo napad kot terorizem, vključno z ZDA. Po drugi strani so nekatere arabske in muslimanske države krivdo pripisale »izraelski okupaciji«. Palestinska avtonomija pod Mahmudom Abbasom je sprva podprla “obrambo”, a kasneje obsodila Hamas kot nepooblaščenega. Ankete kažejo visoko podporo med Palestinci (do 83 % na Zahodnem bregu), ki je kasneje padla. Pravni strokovnjaki so napad označili za vojni zločini in zločine proti človečnosti, nekateri celo za genocid proti Izraelcem.
Do septembra 2025 je bilo osvobojenih 30 živih in 8 mrtvih talcev v zameno za 1900 palestinskih zapornikov; 48 talcev, vključno z dvema Američanoma, je še vedno v ujetništvu. Obenem se je vojna razširila: Hezbolah iz Libanona, Huti iz Jemna in iranske skupine so se vključile, kar je ustvarilo vojno ne več frontah. Pogajanja preko Katara, ZDA in Egipta so prinesla začasna premirja, a ne trajnega miru.
🚨 HAMAS will only release hostages, if Israel release Hamas members who committed the October 7th Massacre.
So basically:
“We will release the dead bodies, if you release the people who murdered them in the first place.” pic.twitter.com/smEuQsEeWz
— Kosher🎗 (@koshercockney) October 6, 2025
Gazan civilians celebrate the 2nd anniversary of the October 7th Massacre.
2 years later, these people still haven’t learned anything. They are happy that Hamas slaughtered nearly 1000 civilians in a single day. pic.twitter.com/s4WHobGblo
— Visegrád 24 (@visegrad24) October 6, 2025
