4.1 C
Ljubljana
sobota, 9 novembra, 2024

Državni svet izglasoval veto na družinski zakonik

iše: C. R., Siol.net

 

 

DS je danes s 17 glasovi za in 11 proti sprejel odložilni veto na spremembe družinskega zakonika, ki ga je predlagala skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Brankom Tomažičem. Po mnenju predlagateljev so spremembe, po katerih je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb in ki istospolnim omogočajo posvojitev otrok, zaobšle voljo ljudstva.

Prvopodpisani pod predlog Branko Tomažič iz interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev je dejal, da so spremembe zaobšle voljo ljudstva, izraženo na dveh referendumih. Predlagatelji po njegovih besedah ugotavljajo, da so “istospolni partnerji tudi po trenutni ureditvi v vseh ključnih elementih obravnavani enako kot raznospolni partnerji, razlikujejo se zgolj poimenovanja življenjskih skupnosti, v katerih živijo raznospolni in istospolni pari”.

Posledično je po njihovi oceni kot edini razlog, zakaj je bila sprejeta odločitev o spremembi dikcije zakonske zveze in zunajzakonske skupnosti, mogoče prepoznati namero, da se izenači raznospolne in istospolne partnerje v vseh pravnih posledicah iz zakonika, tudi glede posvojitev in možnosti oploditve z biomedicinsko pomočjo.

Poleg tega se s sprejeto zakonsko ureditvijo, po kateri bodo istospolni pari upravičeni tudi do posvojitve otrok, krši 53. člen ustave, v skladu s katerim država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere, menijo. Spremembe namreč v svojih posledicah, ki posvojitev otroka dopuščajo tudi istospolnih partnerjem, po njihovi oceni neprimerno posegajo v tradicionalno razumevanje zakonske zveze in družine kot skupnosti moža, žene in njunih potomcev, saj slednjo popolnoma redefinira.

Vršilka dolžnosti generalnega direktorja direktorata za družino na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Špela Isop je medtem pojasnila, da je bil razlog za pripravo sprememb odpraviti neustavnosti, ki jih je ugotovilo ustavno sodišče. “To je edini razlog za pripravo sprememb,” je zagotovila. Glede možnosti oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki jo je omenil Tomažič, pa je povedala, da je vprašanje urejeno v zakonu o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, po katerem sta do te možnosti upravičena le moški in ženska v skupni zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti. Izpolnjeni pa morajo biti tudi nekateri drugi pogoji.

Ustava po njenih besedah otrokom, ki so denimo brez staršev, zagotavlja posebno varstvo države, del tega posebnega varstva pa je tudi področje posvojitve. Center za socialno delo predlaga sodišču najustreznejša kandidata za posvojitev otroka, pri čemer pa mora upoštevati določene pogoje in okoliščine, je dejala.

Komisija DS za socialno varstvo ni podprla predloga za veto. Tudi več državnih svetnikov je v razpravi menilo, da veto ni na mestu. Pri spremembah zakonika gre za uveljavitev dveh odločb ustavnega sodišča, ki je na ravni države končni sodnik o tem, kaj je ustavno in kaj ne, je dejal Branimir Štrukelj iz interesne skupine delojemalcev. O človekovih pravicah se po njegovem opozorilu ni mogoče opredeljevati, ampak jih je treba spoštovati.

Peter Požun iz interesne skupine negospodarskih dejavnosti se je prav tako zavzel za spoštovanje ustavnega sodišča. Ob sklicevanju predlagateljev veta na mnenje psihologa Andreja Perka pa je izpostavil, da Perko že vse od leta 2003 ni objavil nobenega strokovnega, “kaj šele znanstvenega članka”, iz katerega bi bilo razvidno, da podpira navedbe predlagateljev veta.

Drugačnega mnenja je bil Matjaž Gams, prav tako iz interesne skupine negospodarskih dejavnosti. Po njegovem prepričanju je pomembno, da ima otrok biološka starša. Teorijo spolov je treba po njegovih besedah čim bolj zaustavljati. “Če bomo prehitro popuščali tej nasilni ideologiji, bomo slabo živeli,” je dejal.

Tudi Marjan Maučec iz interesne skupine lokalnih interesov se je zavzel za veto. Državljani so svoje mnenje izrazili že na referendumih, česar se je treba držati, čustva pa pustiti pri miru, je pozval.

DZ je spremembe zakonika sprejel 4. oktobra z 48 glasovi za in 29 glasovi proti. Za so glasovali poslanci koalicije in poslanec italijanske narodne skupnosti, proti pa so bili v SDS in NSi. DZ mora sedaj o spremembah zakonika odločati znova, za vnovično potrditev pa je potrebnih najmanj 46 glasov.

 

.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine