11.8 C
Ljubljana
sobota, 10 aprila, 2021

Državni sekretar Ministrstva za šolstvo, ki ni pravočasno pripravil gradiva za vlado, kritizira vlado, ker vpisnega gradiva za univerze še ni obravnavala kot, da je vlada le neka formalnost!

Piše: Sara Bertoncelj / Nova24tv.si

Na 24UR državni sekretar ministrstva za šolstvo, ki ni pravočasno pripravil gradiva za vlado, kritizira vlado, ker vpisnega gradiva za univerze še ni obravnavala kot, da je vlada le neka formalnost,” je opozoril nekdanji minister Matej Lahovnik in dodal da je šok nad tem, da predsednik vlade želi pravočasno dostavo gradiv za vlado tako, da jih lahko vsi preberejo, zelo zgovoren. Za privilegirane in skorumpirane je šok vsaka poteza vlade, ker so koruptivna omrežja prisotna na vseh področji. Šok je samo potrditev, da vlada odpravlja anomalije, ki so se kopičile zadnjih trideset let, so mnenja mnogi.

Ker vlada še ni podala soglasja k razpisu za vpis v študijske programe, bi bil po mnenju vodstva ljubljanske univerze vpis na fakultete lahko ogrožen, kar pa je premier zanikal. Odzval se je tudi na zavajanje osrednjega državnega dnevnika, v katerem so med drugim navedli, da je predsednik vlade zaustavil objavo razpisa o vpisu na fakultetni študij. Kot je premier Janez Janša navedel, je gradivo strateške narave, pred vlado pa ga mora obravnavati pristojni odbor, ki pa  za presojo rabi podatke, ki se nanašajo na kadrovske potrebe v gospodarstvu, v javnem sektorju in na splošno v državi. Tudi na novinarski konferenci je premier poudaril, da ne drži, da vlada blokira soglasje k razpisu za vpis na fakultete. Pojasnil je, da vlada te točke ni obravnavala. Ministrstvo za izobraževanje je namreč gradivo poslalo pred nekaj dnevi in ni bilo časa, da bi ga obravnaval pristojni odbor vlade. Ker predloga še niso obravnavali, ne vedo, ali je dober ali slab. Po Janševih besedah gre za strateške odločitve in nima smisla, da se teh odločitev loteva tako, kot so se jih že včasih naši predhodniki v preteklosti, in smo potem ustvarili na tisoče mladih brez možnosti zaposlitve tako v Sloveniji kot okviru skupnega evropskega trga: “Delitev vpisov na fakultete spada med temeljne strateške in razvojne dokumente države in ne more biti zbirka želja tistih, ki fakultete vodijo, saj gre za denar davkoplačevalcev.

Portal 24ur.com je poročal, da je preložitev podaje soglasja vlade k razpisu za vpis v študijske programe v naslednjem študijskem letu negativno presenetila rektorje vseh štirih javnih univerz. Na predsedujoči rektorski konferenci je Zdravko Kačič iz mariborske univerze povedal, da je na 1. februar vezan celoten vpisni proces. Rektor mariborske univerze je opozoril, da se bodoči študentje že tako soočajo z zelo stresnimi razmerami, ko morajo šolanje na srednjih šolah zaključevati s številnimi odprtimi vprašanji glede mature. “Zdaj pa so soočeni še z dejstvom, da jim na informativnih dnevih ne bomo mogli predstaviti vseh ključnih informacij, da bodo sploh lahko računali s tem, ali se bodo lahko vpisali na želeni študijski program ali ne, ker ne vemo koliko razpisnih mest bomo lahko razpisali,” je po poročanju 24ur.com povedal Kačič. Predsednik vlade Janez Janša je sicer pojasnil, da so jim gradivo predložili šele nekaj dni nazaj. Glede na to, da je strateške narave, ga mora pred vlado obravnavati pristojni odbor.

Rektorji sicer zavračajo odgovornost za zamudo pri postopku, češ da je ta že vrsto let enak. Po besedah Kačiča univerze gradivo pripravljajo in ga več mesecev usklajujejo z ministrstvom ter se dogovorijo za časovnico. Če bi ministrstvo izobraževanje zahtevalo tokrat gradivo že novembra, bi ga do takrat tudi predstavili, je pojasnil rektor. Dodal je še, da ne gre zgolj za vprašanje nekaj dni. Univerze trenutno namreč nimajo nobene informacije ali bo to trajalo res nekaj dni ali pa morda en mesec. “Gradivo smo pripravili in predali pravočasno, tako kot v preteklih letih,” je sekretar na ministrstvu za šolstvo Jure Gašparič povedal za Dnevnik, za 24UR pa je pojasnil, da je bila vlada seznanjena, da bo gradivo dobila nekaj dni kasneje in je zagotovila, da se zato postopki ne bodo zavlekli. Sekretar se tudi sprašuje, kaj bo Janša v nekaj dneh uspel analizirati in dodaja: “Vsi, ki resno upravljamo državo, vemo, da nimamo podatkov o tem, kakšne bodo potrebe na trgu dela čez pet let.” Na dejstvo, da “zamudo” vlade kritizira državni sekretar, ki ni pravočasno pripravil grdiva, je opozoril nekdanji minister dr. Matej Lahovnik, ki pa je tudi opomnil, da so vsa leta problem fiktivni vpisi na nekatere programe. “Programi katerih študenti so nezaposljivi, uvažamo in z lučjo pri belem dnevu pa iščemo delavce v zdravstvu in negi, ker dijakom, kljub njihovim željam, omejujemo vpis na te programe,” je zapisal.

Ministrica za izobraževanje znanost in šport dr. Simona Kustec je v petek, 29. januarja, sicer sporočila, da  bo gradivo za razpis v študijske programe v študijskem letu 2021/2022  po običajnem protokolu vladnih gradiv obravnavano naslednji teden. “Vsaka vlada mora vsako leto o tem sprejeti odločitev na podlagi zakonske obveze iz 40. člena ZviS,” je še zapisala. Nekdanji premier in prvak v metanju puške v koruzo Marjan Šarec je na Twitterju Janši očital, da niti za eno uro vnaprej nima načrta, kaj šele da bi delal načrt za naslednjih deset let. Da bi bil resnični vzrok zamuda, se mu zdi privlečeno za lase. Je pa tudi Janez Snoj opozoril na več kot očitno dejstvo, in sicer da koalicija KUL vsako potezo predsednika vlade izkoristi za kritiziranje, pa četudi ta naredi nekaj, kar so KUL-ovci še malo prej vneto zagovarjali. KUL je tako vlado septembra kritiziral, češ da ni izšolala petsto dodatnih zdravstvenih delavcev, sedaj pa kritizirajo premiera, ker je opozoril, da bi bilo treba prilagoditi študijske programe glede na potrebe države.

Svoje mnenje je na Twitterju izrazil tudi nekdanji minister Pavel Gantar, ki je prepričan, da ima Janša z zadržanjem razpisa namen zmanjšati vpisna mesta na javnih družboslovnih in humanističnih smereh, s tem pa istočasno povečati vpis na zasebne fakultete. Politolog dr. Miro Haček mu je na to odgovoril, da upa, da bo vlada dodala kakšno vpisno mesto pri deficitarnih poklicih, predvsem pa ohranila pravico svobodne izbire študija, kot ene izmed temeljnih človekovih pravic.

Zadnje novice

Sorodne vsebine