Piše: Sara Kovač (Nova24tv)
Potem ko je Banka Slovenija po analizi financ in gospodarstva ocenila, da je slovensko gospodarstvo pandemijsko krizo prestalo precej bolje od povprečja evrskega območja, je ministrstvo za finance objavilo prenovljeno publikacijo, iz katere je razvidno, da je bil primanjkljaj državnega proračuna v prvem četrtletju letošnjega leta za več kot milijardo evrov manjši kot v enakem obdobju lani. Gre še za en podatek, ki na laž postavlja očitke s strani tako imenovanih KUL-ovcev, ki so vlado Janeza Janše obtoževali na račun razsipnosti in nespametnega početja s financami.
Iz publikacije ministrstva so na podlagi grafov in tabel prikazani zbirni podatki realiziranih javnofinančnih tokov v Republiki Sloveniji na četrtletni ravni. Kot je mogoče videti, so prihodki državnega proračuna v prvem četrtletju letošnjega leta za 650 milijonov evrov višji kot v enakem obdobju leta 2021. Primanjkljaj državnega proračuna v prvem četrtletju 2022 pa je za več kot milijardo evrov manjši kot v enakem obdobju 2021.
Med razlogi za rast prihodkov državnega proračuna v prvem četrtletju letošnjega leta lahko v največji meri pripišemo višjim davčnim prihodkom (za okoli 430 milijonov evrov ali 22 odstotkov), predvsem na račun višjih prihodkov od davka na dodano vrednost, trošarin, predvsem na energente in tobak, ter dohodnine in davka na dohodke pravnih oseb. Ugodna realizacija je po navedbah ministrstva odraz razmer na trgu dela in stanja gospodarstva ter višje potrošnje države in gospodinjstev. Nedavčni prihodki so bili višji za 26 milijonov evrov, predvsem na račun višjih prihodkov od obresti in drugih nedavčnih prihodkov zaradi prejete razlike v ceni izdanih obveznic ob servisiranju dolga.
Prihodki iz naslova sredstev EU so se v prvem četrtletju letos medletno povečali za preko 160 milijonov evrov ali 71,5 odstotka tako na račun prenosa drugega dela predplačila iz načrta za okrevanje in odpornost v proračunski sklad (118 milijonov evrov) kot tudi višjih prihodkov sredstev EU iz strukturnih skladov (za 44 milijonov evrov), kar je rezultat povečanega obsega izvajanja projektov.
Odhodki državnega proračuna so v prvem četrtletju letošnjega leta znašali 3.327 milijonov evrov, kar je za okoli 10 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. V prvem četrtletju so se tako najbolj znižali odhodki za tekoče transfere (za okoli 440 milijonov evrov), predvsem na račun nižjih odhodkov za subvencije, nižjih transferov posameznikom in gospodinjstvom in nižjih transferov javnim zavodom predvsem iz naslova plač.
Med odhodki se je rast povečala področju investicij in investicijskih transferov
Kot je razvidno iz poročila, so nižji odhodki predvsem posledica nižjih odhodkov za covid ukrepe, ki so se v primerjavi s prvim četrtletjem lani znižali za dobrih 600 milijonov evrov ali 65 odstotkov. Še naprej se znižujejo odhodki za obresti. Ti so namreč v prvem četrtletju letos znašali 335 milijonov evrov, kar je za dobrih 50 milijonov evrov manj kot v enakem lanskem obdobju. Odhodki za plače in prispevke so bili blizu 5 odstotkov nižji kot lani, predvsem zaradi nižjih izplačil covid dodatkov. Ker se vlada Janeza Janše zaveda pomena investicij za rast gospodarstva, ne čudi podatek, da smo rast odhodkov v prvem četrtletju letos zaznali na področju investicij in investicijskih transferov. Skupno so se povečali za 21 milijonov evrov, višji pa so bili tudi transferi za uravnoteženje razvitosti občin (za 7 milijonov evrov). V proračun EU smo v prvem četrtletju letos vplačali za 182 milijonov evrov, kar je za 15 milijonov evrov manj kot v enakem obdobju lani.
Primanjkljaj državnega proračuna je v prvem četrtletju letos znašal 261 milijonov evrov, kar je za dobro milijardo manj, kot je znašal v enakem lanskem obdobju (1.266 milijonov evrov). Visoka rast prihodkov in padec odhodkov državnega proračuna v letošnjem prvem četrtletju sta prispevala k nižjemu primanjkljaju. Proračunski saldo brez upoštevanja prihodkov in odhodkov za obresti (primarni saldo) pa je bil v prvem četrtletju letos pozitiven, znašal je 61 milijonov evrov. V enakem obdobju lani pa smo beležili primarni primanjkljaj v višini dobrih 880 milijonov evrov.
Skupni prihodki proračunov občin v prvem četrtletju 2022 za 8,4 odstotka višji kot v enakem obdobju lani
Če se podrobneje skoncentrirano na proračune občin, ki so bile v času aktualne vlade deležne več posluha na račun višjih povprečnin, lahko vidimo, da so bili skupni prihodki proračunov občin v prvem četrtletju leta 2022 za 8,4 odstotkov višji kot v prvem četrtletju leta 2021. K rasti so največ prispevali transferni prihodki, ki so se povečali za 42,9 odstotkov, predvsem na račun skoraj štirikratnega povečanja prejetih sredstev iz državnega proračuna za investicije, ter za skoraj tretjino večje udeležbe na dobičku in dohodkov iz premoženja.
Skupni odhodki proračunov občin so bili v prvem četrtletju letošnjega leta za 11,7 odstotka višji kot v prvem četrtletju lanskega leta. K povečanju odhodkov so v omenjenem obdobju prispevali predvsem večji investicijski odhodki (za 30,5 odstotka) predvsem na račun novogradenj, rekonstrukcij in adaptacij. Proračuni občin so v prvem četrtletju leta 2022 ustvarili presežek v višini 57 milijonov evrov.
