Dr. Matej Avbelj in dr. Janez Šušteršič: Seveda ni možno pričakovati, da se bodo oglasili v aktualnem primeru, ko “orbanizacija” koristi in ne škodi njihovim političnim interesom.

“Računsko sodišče v teh dneh zaključuje osnutek poročila o nakupih zaščitne opreme. Poročilo nestrpno pričakuje del politike in medijev, ki računa, da bo služilo njihovi politični agendi zamenjave trenutne vlade. Pričakujemo ga tudi drugi v splošni zainteresirani javnosti, saj upamo, da nam bo pomagalo razumeti, kaj in v kolikšni meri je bilo pri teh nakupih res spornega ali nezakonitega. Glede na to ni nobenega dvoma, da bodo skrbno izbrani in iz konteksta iztrgani deli osnutka prek instrumentaliziranih medijev pricurljali v javnost takoj, ko bo osnutek poročila odposlan revidirancem in bo možno zakriti sledi oziroma vir, ki bo kršil zaupnost.

Pri takšnem poročilu in v takšnih razmerah je še posebej pomembno, da Računsko sodišče s svojimi ravnanji in komunikacijo poskrbi, da bomo vsi zainteresirani lahko zaupali v nepristranskost in strokovnost poročila. Del tega je tudi še posebej skrben pregled osnutka. Predsednik sodišča je s tem, ko je zamenjal pooblaščenega namestnika za pregled in sopodpis osnutka, vnaprej porušil vsako zaupanje, ki bi ga lahko imeli v njegovo vsebino, kakršna koli že bo. Tudi če je to storil, kot pravi, zgolj v interesu učinkovitosti postopka, saj je že sam časovni pritisk gotovo v nasprotju s skrbnostjo in natančnostjo internega pregleda, za katerega si je pri tako pomembnih poročilih razumno vzeti več časa kot običajno.

Nobena skrivnost ni, da imata predsednik računskega sodišča in namestnik, ki je bil sprva pooblaščen za pregled in sopodpis osnutka, različna politična prepričanja in preference. Prav zato bi podpis obeh na osnutku poročila močno povečal njegovo kredibilnost in vzel nekaj vetra iz jader vseh, ki bi mu hoteli očitati politično motiviranost in pristranost. Odločitev za zamenjavo namestnika pa ima ravno nasproten učinek; povsem nemogoče je postalo, da bi poročilo, ki nastaja na takšen način, lahko brali samo kot rezultat strokovnega dela revizijskega organa, ampak ga bomo morali brati in razumeti predvsem kot zainteresiran poseg nekega nadzornega organa oziroma njegovega predsednika v tekoče politično dogajanje.

Podpisana sva v zadnjih treh letih vodila raziskovalni projekt, ki je preučeval svetovni nazor oziroma ideologijo slovenskih ustavnih sodnikov. Seveda se je pokazalo, da se tudi ustavni sodniki razlikujejo po svojih ideoloških in političnih prepričanjih. Rešitev za to ni, da se poskuša na ustavno (ali računsko) sodišče imenovati ljudi brez prepričanj, saj takšnih ljudi enostavno ni. Edina pot, da se zmanjša vpliv ideologije posameznikov na končno odločitev je argumentirana diskusija in prizadevanje za čim večjo soglasnost odločitve. Enako seveda velja tudi za računsko sodišče, ko sprejema odločitve, ki bodo nedvomno imele tudi politične učinke – toda prav to je tisto, kar je predsednik sodišča s svojo odločitvijo o zamenjavi pooblaščenega namestnika onemogočil.

Imenovanje in menjavanje članov neodvisnih nadzornih institucij glede na želeni politični učinek odločitev teh institucij je tisto, kar mnogi v slovenski politiki imenujejo “orbanizacija”. Seveda ni možno pričakovati, da se bodo oglasili v aktualnem primeru, ko “orbanizacija” koristi in ne škodi njihovim političnim interesom. Zato sva se oglasila podpisana.

dr. Matej Avbelj, dr. Janez Šušteršič”