Piše: L. K. F.
»Odločitve in izjave posameznikov je težko komentirati. Predvsem bi se moral vsak, ki da takšno izjavo in ki je medijsko prepoznana oseba, vprašati in pomisliti, kaj bo ta izjava pomenila v javnosti, kakšna bo sporočilna vrednost. Eno je, kaj si ti osebno misliš, drugo je pa to, kako boš to predal javnosti,« o zapisu poslanke Levice Violete Tomić, kako si je z zdravili za živali pomagala premagati covid-19, poudarja dr. Mateja Logar, vodja svetovalne skupine na ministrstvu za zdravje.
Spomnimo: poslanka iz vrst Levice Violeta Tomić je na družbenem omrežju zapisala, da se je »dva tedna borila s covid-19 in zmagala.« Kasneje je v komentarjih zapisala še, da je pri zdravljenju jemala tudi dve zdravili – ivermektin in hidroksiklorokin. Gre za zdravili, ki nista priznani kot zdravili za zdravljenje covid-19. Sta antiparazitika, ki se uporabljata za zdravljenje okužb s paraziti pri ljudeh in živalih. Zdravila za protiparazitsko zdravljenje se smejo uporabljati le pod zdravniškim oziroma veterinarskim nadzorom ter se predpisujejo in izdajajo le na zdravniški oziroma veterinarski recept, pojasnjujejo na Javni agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke. Sicer so iz stranke Levica sporočili, da se od njenega početja ograjujejo.
»Glede na trenutna spoznanja o ivermektinu in hidroksiklorokinu je to povsem neodgovorno. Predvsem za hidroksiklorokin vemo, da ima številne neželene učinke, predvsem na srce, da lahko zaradi tega nastanejo hude motnje srčnega ritma, ki lahko vodijo tudi v smrt. Tudi pri ivermektinu je bilo pokazano, da se v odmerkih, ki so potrebni, da v laboratorijskih pogojih pride do zavore pomnoževanja virusa, pojavijo tako hudi neželeni učinki, da pravzaprav za ljudi zdravilo sploh ni primerno,« je nedavni zapis poslanke Violete Tomić, da je med zdravljenjem bolezni covid-19 jemala tudi zdravila za zajedavce pri živalih, še komentirala dr. Logarjeva.
Dr. Logarjeva še vedno težko verjame, da toliko ljudi preprosto zanika povsem objektivne podatke: »Virus smo izolirali, virus je slikan, vidi se ga na celičnih kulturah, predvsem pa vidimo bolnike, ki zbolijo, ki pridejo v bolnišnico in ki so v resnici v vsakem trenutku odvisni od pomoči zdravstvenih delavcev.«
