Piše: Vida Kocjan
Z dr. Jožetom Podgorškom, predsednikom Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), smo se pogovarjali o zbornici, njenih nalogah in delu, pa tudi opozorilih, da ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ne upošteva dovolj niti njihovih predlogov niti predlogov drugih kmetijskih organizacij pri oblikovanju zakonodaje. Opozarja tudi, da je Slovenija še danes zavezana konceptu nepolitičnega delovanja javne službe kmetijskega svetovanja.
Spoštovani dr. Podgoršek, v zbornici opozarjate na politizacijo in oslabitev zbornične vloge, kmetje resornemu ministrstvu očitajo pomanjkanje konkretnih rešitev in podpore. KGZS pa je nedavno praznovala 25 let obstoja. Kaj se dogaja, nameravajo to zbornično združenje uničiti? Zakaj?
Naloga Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je zastopanje slovenskih kmetov in lastnikov gozdov ter skrb za obstoj sektorja. Zbornica svojo nalogo bolj ali manj zavzeto udejanja že vseh 25 let, velikokrat tudi z argumentiranim nestrinjanjem z ukrepi in zakonodajo, ki jo vsakokratna vlada pripravlja za področje kmetijskega in gozdarskega sektorja. Zaradi tega ji velikokrat očitajo politično delovanje, pa čeprav je zbornica stanovska organizacija, v kateri nobena politika nima mesta. Prav tako je zbornica ves čas deležna pritiskov vsakokratne vladajoče koalicije, da bi jo ukinili, kar bi bila zelo verjetna posledica prostovoljnega članstva. Tudi v tem letu smo bili deležni tovrstnega političnega pritiska. Po intenzivnem delu s poslanci Državnega zbora RS pa nam je vendarle uspelo z amandmaji ublažiti prvotni predlog po prostovoljnem članstvu na način, da lahko zbornica še vedno kot močan zastopnik kmetov in lastnikov gozdov ambiciozno gleda v prihodnost.
KGZS in tudi druge kmetijske organizacije opozarjate, da ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) ne upošteva dovolj vaših predlogov pri oblikovanju zakonodaje. Zaradi tega ste tudi prekinili sodelovanje v delovnih skupinah. Kaj se ta čas dogaja?
Postopek sprejetja kmetijske zakonodajne reforme se je verjetno peljal na način, kot si ga nihče ne želi. Izhodišča za spremembo zakonodaje so se pripravljala v tajnosti, še danes pa ne vemo, kdo je pri njih sodeloval. Ministrstvo je kmečkim nevladnim organizacijam nekaj dni pred začetkom javne razprave predstavilo izhodišča, ki pa so bila bolj kot »kazalo vsebine«, brez konkretnih novih zakonodajnih rešitev. Zakonodajni sveženj je sicer vključeval nekatere pozitivne rešitve za kmete in lastnike gozdov, so pa bili vsi zakoni s predlaganimi novimi rešitvami škodljivi, saj bi predlogi še dodatno poslabšali položaj kmetov in lastnikov gozdov. V procesu usklajevanja smo skupaj z ministrstvom pregledali vse zakone od člena do člena, ko pa bi morali priti do konkretnih odgovorov in odločitev ministrstva, smo se znova vrteli okoli istih členov in dilem brez odločitev. Takrat smo se iz usklajevanj umaknili in zahtevali pisne odgovore na naše pripombe in pobude. Ko smo jih prejeli, smo se na izsiljenem sestanku pri predsedniku vlade vendarle dogovorili o še dodatnih usklajevanjih, tako da nam je pri večini zakonodaje uspelo vsaj ublažiti oziroma umakniti nove rešitve, ki bi poslabšale položaj kmetov in lastnikov gozdov. Vsekakor pa smo pogrešali večjo ambicioznost, ki smo jo v svojih pobudah pričakovale stanovske organizacije.
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
