Piše: Nova24tv.si
Lani ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov je vlada Roberta Goloba selektivno pristopila k obsodbi totalitarizmov. Medtem ko je izpostavila zločine fašizma in nacizma, je komunistični režim ostal v senci. Zgodovinarji so tedaj dejali, da gre za zavestno izogibanje soočanja z lastno preteklostjo, saj je bil komunizem v Sloveniji prisoten skozi velik del 20. stoletja in je za sabo pustil številne žrtve. Takšno ravnanje vlade je pravzaprav pokazalo, da se vladna stran ni pripravljena soočiti z vsemi aspekti zgodovine, kar pa vodi k nadaljnjim delitvam v družbi. Tudi danes je pričakovati, da bo vlada ravnala podobno. Kakšni so vzroki zato, da se določeni totalitarizmi v Sloveniji zamolčijo, in kakšne politične ali družbene posledice takšna ravnanja puščajo za seboj, smo vprašali zgodovinarja Jožeta Dežmana. Prepričan je, da je to demontaža pravne države, demokracije in kulture spodobnosti.
Vlada Roberta Goloba si je lansko leto na ta dan privoščila hud škandal. Zapisala je, da je “slovenski narod še posebej trpel zaradi fašizma in nacizma”. Komunizem pa je ravnodušno izpustila. Gre za nadaljevanje tradicije zanikanja/prikrivanja/omalovaževanja masakrov, medvojnih in povojnih pomorov, žrtev Golega otoka, taborišča za otroke Petriček, udbovskih zaporov, šikaniranja vernikov, intelektualcev in drugače mislečih ter odrekanja pravice do groba, med drugim Iškim Romom na ljubljanskih Žalah.
Jože Dežman je pri tem dejal, da vsa dejanja – od čaščenja Čebin do ukinitve dneva spomina na žrtve komunizma in zaničevanja osamosvojitve z ukinitvijo muzeja – ki smo jim bili priča v času Golobove vlade, kažejo na etično-pravno demontažo sožitja. “Vidimo ignoranco, nesramno obnašanje in nespoštovanje vseh dosežkov znanosti in procesov tradicijske pravičnosti. To je demontaža pravne države, je demontaža demokracije in kulture spodobnosti”.
Vlada deli ljudi na “nadljudi in podljudi”
Dežman je spomnil, da je bila prva spominska slovesnost na Slovence, ki so jih ubili komunisti od leta 1941 naprej, na Trgu republike v Ljubljani lansko leto in poudaril, da vlada dela ravno nasprotno, kot je geslo te prireditve, in sicer se to glasi Ker smo ljudje. “Vlada govori, da so eni nadljudje eni podljudje. To je nekaj, ob čemer bi morali zvoniti vsi alarmi, in nekaj, proti čemer je treba protestirati in se upirati.”
Na kaj vse vpliva tovrstno selektivno spominjanje?
To je vračanje v tiste čase, ko se je država obnašala kot zločinec, ko je skrivala svoje zločine in ko je lagala, je prepričan Dežman. “Vladna garnitura pa ne more dojeti, da ta ideološka/politična/kulturna strategija ni delovala niti v časih, ko je oblast imela na razpolago enopartijsko diktaturo, ko je bila enotnost oblasti in ko so bila vsa propagandna in druga sredstva, tudi policija, ki bi te laži ohranjala pri življenju, v njihovih rokah. Sedaj je demokracija in je prav, da jih na njihove slaboumnosti neprestano opozarjamo”.
Politične in družbene posledice tega, da se eden izmed totalitarizmov ne obsodi
Eno izmed posledic, ki jo je Dežman omenil, je deformacija spomina. “Če ni dialoga, tudi demokracije ni in je slabo sožitje. Namesto tega, da bi se nesporazumi zdravili, se potencirajo.” Drugo pa, da se Slovenijo izloča iz kroga zahodnih demokracij. “To je bilo že opozorjeno v Evropskem parlamentu, a se očitno ta oblast požvižga na te zločine. To je demontaža demokratične družbe”.
Ali takšno ravnanje vlade prispeva k ohranjanju družbenih delitev?
“Ne le, da takšno ravnanje vlade prispeva k ohranjanju delitev, vendar tudi vzpostavlja stanje permanentne državljanske vojne,” je oster Dežman. “Poskušajo vzpostaviti od stanja nemoči do umora spomina. To so stvari, ki Slovenijo izločajo iz kroga pravnih držav in držav, ki spoštujejo človekove pravice.”
Golobova vlada z izločanjem obsodbe komunizma spodbuja selektivno spominjanje in pripomore k ohranjanju političnih delitev. To pa je pravzaprav v nasprotju z idejo dneva spomina, ki naj bi bil priložnost za celovito in enakovredno obravnavo vseh oblik totalitarizmov ter za pomiritev zgodovinskih ran.
