Piše: Lucija Kavčič
Značilno je kričeče nasprotje med politično orientacijo Slovencev in volilnim telesom na eni strani ter razdvajajočim, pogosto izključevalnim diskurzom političnih strank, je za Demokracijo dejal zaslužni profesor psihologije dr. Janek Musek in še razkril, da je slovenska introvertiranost posledica asimilacijskih pritiskov in izseljevanja v preteklosti.
DEMOKRACIJA: V zborniku Soglasje za zgodovinski trenutek ste objavili prispevek Psihološki profil Slovencev po letu 1991. Kaj vse nas je kot narod psihološko oblikovalo?
Dr. Janek Musek: Oblikovanje Slovencev kot etnične in pozneje narodnostne skupnosti je dolg proces. Na geografskem prostoru te skupnosti se pojavljajo genetski in jezikovni vplivi predromanskih (npr. venetskih), romanskih, germanskih, slovanskih ljudstev in tudi vrste drugih ljudstev, ki so naseljevala Panonijo in njeno severozahodno soseščino. To oblikovanje zajema še posebej čas od začetkov 7. stoletja (začetki kneževine in vojvodine Karantanije), zgodovino srednjeveških dežel Kranjske, Koroške in Štajerske in na koncu zgodovino Slovenije v času po Avstro-Ogrski, v obeh Jugoslavijah in v času Slovenije kot samostojne države. Poleg že omenjenih genetskih in jezikovnih vplivov je treba upoštevati geografsko razčlenjenost, zgodovinske spremembe centralne oblasti, migracije, epidemije in druge dejavnike etničnega in narodnostnega razvoja (etnogeneze). Od karantanskih časov dalje je bilo med našimi predniki veliko asimilacije, zlasti na območjih, kjer je bil velik pritok nemško govorečih prebivalcev. Ker se ekstravertni ljudje hitreje asimilirajo, se v neasimiliranem delu populacije postopno povečuje introvertnost. To je značilen primer dodatne osebnostne selekcije v kaki populaciji. Podobno velja za učinke migracije: tudi za odhajanje v tuji svet se ekstravertni ljudje odločajo prej kot introvertni. Med tistimi, ki ostajajo, se tako nekoliko povečuje introvertnost.
Zanima nas, ali se je, in če se je, kako se je psihološki profil Slovencev spremenil od leta 1991 do sedaj, saj so v desetletjih po osamosvojitvi gotovo nastale spremembe. V prispevku pišete o spremembah v vrednotni orientaciji Slovencev, so še katere?
Psihološki profil nekega naroda (nacije) se ne spreminja kar tako. Takšne spremembe se dogajajo v prelomnih časih. Osamosvojitev Slovenije dr ujema s prelomnim dogajanjem v Evropi in svetu. Spremenila se je vsebina nacionalne zavesti in nacionalne identitete. Sprememba družbenega sistema je prinesla spremembe v vrednotnih orientacijah, ki jih omenjate: te gredo od bolj kolektivistične orientacije v prejšnjem sistemu k bolj individualistični orientaciji v obdobju po osamosvojitvi. Ekonomske spremembe so povzročile tudi določene premike v kakovosti življenja, med drugim v porastu pomembnih delov materialne in psihične blaginje.
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
