Piše: Metod Berlec
S pravnikom, politologom, diplomatom in nekdanjim predsednikom Ustavnega sodišča Republike Slovenije prof. dr. Ernestom Petričem smo govorili o povolilnem dogajanju, novi Janševi vladi in aktualnem mednarodnem dogajanju.
DEMOKRACIJA: Dr. Petrič, pred kratkim, ko ste dali intervju za revijo Demokracija, sva se dogovorila, da bova naslednjič govorila o konfliktu na Bližnjem vhodu in pomenu Hormuške ožine. A naj najprej začneva z domačim notranjepolitičnim dogajanjem. Kako komentirate, da je 21. maja, dan pred iztekom roka za vložitev, skupina levičarskih aktivistov s prvopodpisanim Dušanom Kebrom vložila ustavno pritožbo zaradi domnevnih tujih vplivov in kršitve pravice do demokratičnih volitev? Ločeno je pritožbo na ustavno sodišče že pred tem vložil tudi glasbenik, režiser in aktivist Darko Nikolovski, ki je marca kandidiral za poslanca na listi Svobode …
Dr. Ernest Petrič: Če prav razumem, gre za očitek, da je na volitve vplivalo tisto, kar so v naše medije plasirali sodelavci zasebne židovske oziroma izraelske »obveščevalne agencije«, in njihovo bivanje ter pogovori pri nas.
Drži. Čeprav tu še marsikaj ni jasno.
Naj preprosto povem, da bodo razumeli tudi intelektualci. Volitve so temelj, jedro demokracije, brez volitev demokracije ni. Zato demokracije, še zlasti take, ki temelji na ustavi, torej take, kot je naša »ustavna demokracija«, brez volitev ni. Ustavni red, tudi naš, pa zahteva, da so volitve »svobodne« in »poštene«, torej da lahko volivke in volivci svobodno izrazijo svojo voljo, da se svobodno odločijo, koga bodo volili. In da so volitve poštene, to je, da ni goljufanja pri štetju glasov ali kakih drugih zlorab, npr. pri dostopu do volišč. Volivke in volivci pa naj bi mnenje, koga bodo volili, oblikovali svobodno, po lastni presoji in – seveda eni bolj, drugi manj – tudi pod vplivom propagande strank, nevladnih dejavnikov, domačih in tujih medijev itd.
Pri čemer na volivce pred volitvami vplivajo različni dejavniki, kar je verjetno normalno?
Da, v sodobnem medijsko in tudi sicer povezanem svetu smo tudi pod tujimi vplivi. Kdo ve, koliko so objave v medijih oziroma ti izraelski »obveščevalci« vplivali na naše volivce in volivke ter v korist katerih političnih strank – niti čarovnica ne ve. Odločali so se pa volivci in volivke nedvomno »svobodno«, bolj ali manj premišljeno in pod različnimi vplivi. In recimo tudi, da vsaj zaenkrat kakih velikih nepoštenosti in zlorab pri štetju glasov ni bilo ugotovljenih. V tem položaju pozivanja, naj ustavno sodišče volitve razveljavi in tako rekoč vrže našo že tako razklano državo v resno politično krizo, v nenormalnost, ne bom komentiral.
Se pravi, da gre, če prav razumem, v prvi vrsti za neizčrpana pravna sredstva, pomanjkanje pravnega interesa in tudi za zlonamernost pritožbe?
Tako je. Ustavno sodišče lahko o ustavni pritožbi odloča šele, ko bodo izčrpana vsa predhodna sredstva v predvidenih postopkih glede morebitnih spornosti teh volitev. In tisti, ki izpodbija volitve, mora izkazati svoj neposreden pravni interes. Če bi ustavno sodišče priznalo – recimo zaradi »vmešavanja« tujcev v naše volitve – pravni interes posamezniku in bi ustavni pritožbi posameznika ugodilo, bi moralo enak pravni interes priznati vsem volivkam in volivcem ter posledično volitve razveljaviti, to pa bi prineslo marsikaj za stabilnost, učinkovitost in ugled naše države.
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
