-1.1 C
Ljubljana
ponedeljek, 6 februarja, 2023

Dr. Anže Logar: »Slovenija bo v primeru moje izvolitve aktivna, atraktivna, spoštovana in uveljavljena članica vseh najpomembnejših mednarodnih forumov«

Piše: Metod Berlec

Pogovarjali smo se s kandidatom za predsednika Republike Slovenije dr. Anžetom Logarjem, ki v okviru svoje predsedniške kampanje obiskuje številne slovenske kraje in vrhove ter se pogovarja z ljudmi. Nekdanja evropska poslanka in prva podpisana pod njegovo kandidaturo dr. Romana Jordan, je ob vložitvi njegove predsedniške kandidature izrazila prepričanje, da je Logar prav takšen kandidat za predsednika republike, kot ga Slovenija v tem trenutku potrebuje, ker je »razmišljajoč človek, ki je odprt za različnosti, je strpen in deluje povezovalno«.

DEMOKRACIJA: Gospod Logar, v drugi polovici septembra ste skupaj s prvo podpisano pod vašo kandidaturo dr. Romano Jordan uradno vložili kandidaturo za predsednika republike. Vaša kandidatura je bila podkrepljena z daleč največ podpisi, skoraj trinajst tisoč jih je bilo. Kaj vam ta podpora pomeni?

Logar: Dinamika podpisovanja pa tudi število zbranih podpisov pomenita, da ljudje z naklonjenostjo gledajo na kandidaturo za predsednika republike. Odziv me je tudi prijetno presenetil in utrdil v prepričanju, da je prišel čas za predsednika, ki zna povezovati, ki ima mednarodne izkušnje, politično kilometrino in je rad med ljudmi. Predsednika, ki stavi na sodelovanje.

DEMOKRACIJA: Kako si razlagate, da je vaša glavna tekmica Nataša Pirc Musar šele po velikih mukah zbrala nekaj več kot pet tisoč podpisov, ki so potrebni, da uradno kandidiraš kot neodvisni kandidat? Podobne težave so imeli tudi drugi kandidati oziroma kandidatke, nekateri zato niti niso postali uradni kandidati za funkcijo predsednika republike …

Logar: Zbiranje podpisov ni tako enostavno, kot se morda zdi na prvi pogled. Je pa hitrost zbiranja odvisna tudi od tega, kakšno podporo ima kandidat na terenu. Če je ta podpora iskrena, če ljudje verjamejo v kandidata, ker podpirajo njegovo dosedanje delo in si želijo, da mu uspe v predsedniški tekmi, jim je laže oditi na upravno enoto in oddati podpis. Zato sem tudi tako hvaležen vsem, ki so naredili ta korak, ki so pokazali smer in so del tega svežega vetra, ki ga prinaša moja kandidatura za predsednika republike.

DEMOKRACIJA: Še v začetku oktobra se je zdelo, da se vas bo za predsedniško funkcijo potegovalo osem kandidatov, a je zadnji trenutek iz predsedniške tekme zaradi domnevnih groženj izstopil Gregor Bezenšek ml. Kako to komentirate?

Logar: Z Gregorjem sva se osebno spoznala na dobrodelnem koncertu Društva Viljem Julijan za otroke z redkimi boleznimi. Spoštujem njegova prizadevanja v dobro otrok, spoštoval sem tudi njegovo odločitev za predsedniško kandidaturo. Žal mi je, da je bil, kot je sam obvestil javnost, tarča groženj. Bil je vidno prizadet in tudi razumem njegovo odločitev. Verjetno si je rekel, kaj mu je tega treba, in zapustil predsedniški ring. Tudi zaradi tega je treba še bolj trmasto vztrajati, da se v Sloveniji spremeni politična kultura, kjer grožnje ne bodo praksa izločanja političnih nasprotnikov, ampak nekaj, kar vsi obsojamo.

DEMOKRACIJA: Na Državni volilni komisiji je bil izžreban vrstni red predsedniških kandidatov, ki se boste 23. oktobra potegovali za mesto predsednika republike. Vas bo mogoče obkrožiti pod zaporedno številko 2. Je v tem kaj simbolike ali morda namig, da se boste po vsej verjetnosti prebili v drugi krog?

Logar: Sprejel bi vsako številko, priznam pa, da sem zelo zadovoljen s to, ki jo je izžrebala Romana Jordan. Dvojka predstavlja navdih in vztrajnost, da misel pripeljemo do realizacije. Dvojka je simbol potrditve, da je to, kar počneš ta trenutek, tisto »pravo«. No, in v dvoje je tudi prijetneje.

DEMOKRACIJA: Od političnih strank vas je pričakovano podprla vaša matična stranka, to je Slovenska demokratska stranka. Ste predsednik Sveta SDS in njen vidni poslanec. Kaj vam podpora te stranke pomeni?

Logar: Podpora mi veliko pomeni. Še posebej zato, ker sem se odločil za neodvisno kandidaturo s podpisi volivcev, moja kampanja pa je tudi ločena od stranke. To razumem kot priznanje preteklemu delu in jasno sporočilo, da ima moja kandidatura široko podporo med člani in podporniki SDS.

Prejšnji teden me je podprla še stranka SLS, ki ima veliko županov in s katero smo v preteklosti dobro sodelovali. To daje zagotovo še dodatno težo in širino moji kandidaturi in krepi možnosti za uspeh. Saj veste, Sodelujmo #ZAprihodnost.

DEMOKRACIJA: Ob tem nekatere moti, da v predsedniški volilni kampanji nastopate bolj sredinsko. V opozicijski NSi, kjer so v predsedniško tekmo v zadnjem trenutku poslali svojega kandidata, so vam celo očitali, da se pomikate »globoko na sredino oziroma levo sredino«. Kako to komentirate?

Foto: Rok Rakun

Logar: Saj me poznate, sem tak kot pred kandidaturo. In tudi po zmagi bom ostal zvest svojim načelom. Nastopam sredinsko, ker sem desnosredinski kandidat. Če po več kot dveh desetletjih mojega političnega delovanja to nekoga začne motiti, bi razloge za to začel iskati pri njem.

DEMOKRACIJA: Državni zbor je 4. oktobra z 48 glasovi za in 29 proti sprejel spremembe družinskega zakonika, ki določajo, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb. Istospolnima partnerjema v partnerski zvezi pa omogoča, da posvojita otroka pod enakimi pogoji kot zakonca. Vi ste se ob tem kot poslanec vzdržali. Zakaj?

Logar: Ta čas sem nekakšna »dvoživka«. Sem poslanec, ki v parlamentu glasuje o zakonih, hkrati pa tudi kandidat za predsednika, ki v primeru izvolitve podpisuje to zakonodajo. To je treba imeti v mislih.

Predsednik republike priseže na Ustavo RS, da bo spoštoval ustavni in pravni red. Odločba Ustavnega sodišča RS je najvišji pravni akt in kandidat za predsednika, ki spoštuje ustavni red, ne more glasovati proti odločitvi ustavnega sodišča. Lahko se torej bodisi vzdrži ali pa je »ZA«. Ker se ne strinjam s hitenjem koalicije pri sprejemanju družinskega zakonika, sem se vzdržal. Sem pa o tem, kako bom glasoval, prej obvestil vodjo poslanske skupine.

DEMOKRACIJA: Je vaša sredinska, povezovalna drža, kot mnogi rečejo, tudi posledica tega, da želite s tem nagovoriti čim širši krog volivcev? Vemo, da izrazito strankarski kandidati na predsedniških volitvah resnih možnosti nimajo …

Logar: Za zmago na predsedniških volitvah potrebuješ 50 odstotkov plus en glas. Zmaga lahko kandidat, ki je široko sprejemljiv, ki ga na koncu podprejo volivci iz obeh političnih polov. In tako je tudi prav, saj je le takšen kandidat lahko predsednik vseh državljank in državljanov.

DEMOKRACIJA: No, preidiva zdaj k zunanjepolitičnim temam, ki zadevajo predsedniško funkcijo. Golobova vlada je ekspresno hitro odpoklicala slovenskega veleposlanika v ZDA Toneta Kajzerja zaradi domnevne zlorabe depešnega sistema. Predsednik republike Borut Pahor je sicer podpisal ukaz o odpoklicu, a hkrati izrazil nezadovoljstvo, »ker z namero vlade za sprejetje sklepa o njegovem odpoklicu ni bil prej seznanjen, kot to določa 17. člen Zakona o zunanjih zadevah«. Zaradi odpoklica Kajzerja je SDS vložila interpelacijo proti zunanji ministrici Tanji Fajon. Med drugim ji očita zlorabo diplomatsko-konzularne mreže za favoriziranje ene kandidatke na predsedniških volitvah … Kako komentirate celotno zadevo?

Logar: Kot sem razumel kasnejšo izjavo predsednika republike, se ministrica za zunanje zadeve prej, preden je pripravila gradivo za vlado o odpoklicu, ni posvetovala z njim. Ne vem sicer, zakaj je predsednik republike potem podpisal odpoklic, sam ga zagotovo ne bi. V podobnem primeru bi ministrici predlagal, naj nadzor opravi diplomatski nadzornik. Vlada naj potem ravna v skladu z ugotovitvami in predlogi tega nadzora. Je pa ministrica Tanja Fajon v zadnjem času naredila dve veliki diplomatski napaki – ena je njena izjava o vprašanju članstva Ukrajine v Natu brez posvetovanja s parlamentarnim odborom za zunanjo politiko, druga pa je srečanje z iranskim zunanjim ministrom ob robu zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku v času, ko zaradi brutalnega nasilja nad ženskami v Iranu tega zagotovo ne bi smela storiti.

DEMOKRACIJA: Ali lahko odpoklic Kajzerja ogrozi slovensko kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta OZN za obdobje 2024–2025? Kot zunanji minister ste si že prizadevali za to kandidaturo …

Logar: To ne. Lahko pa neaktivnost njene ekipe ali nezadostna podpora vodji misije v New Yorku, veleposlaniku Boštjanu Malovrhu, ki je še v času mojega mandata začel izvajati učinkovito misijo prepričevanja držav članic OZN naši kandidaturi v podporo, to oteži. Pol leta po odločitvi o kandidaturi smo imeli že 70 držav podpore, kakšno je stanje danes, ne vem. Mora pa ministrica veleposlaniku Malovrhu dati vso podporo, ki jo lahko, saj je od tega odvisen uspeh kandidature.

DEMORACIJA: Ukrajina je uradno vložila prošnjo za članstvo v Severnoatlantskem zavezništvu, v zvezi NATO torej. Sedanja slovenska vlada je do tega zadržana. Kakšno je vaše stališče?

Logar: To je obljuba, ki je bila Ukrajini dana že leta 2008 na vrhu v Bukarešti. Med tistimi državami, ki so takšno odločitev Severnoatlantskega zavezništva podprle, je bila tedaj tudi Slovenija. Izjava Tanje Fajon, da vstopa Ukrajine v Nato ne podpira, je torej v neposrednem nasprotju z edinim še veljavnim in sprejetim stališčem do tega vprašanja. Zunanja ministrica bi, preden izreče takšno stališče, morala po mandat v državni zbor.

DEMOKRACJA: Ker Ruska federacija pod vodstvom Vladimirja Putina v Ukrajini doživlja vojaške poraze, obstaja bojazen, da bo uporabila jedrsko orožje. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zato celo pozval NATO, naj Rusiji onemogoči uporabo jedrskega orožja s preventivnim napadom. Kako to komentirate?

Logar: Eskalacija ni prava pot. Putin grozi, a to je bolj odraz porazne taktike in izgub na bojišču. Če bi zaradi grožnje jedrskega napada sedaj popuščali Rusiji, bi bila to kapitalna napaka. Potem bi vsaka država z jedrsko oborožitvijo – in spomnimo se, da je teh sedaj najmanj osem – dobila navdih, da začne zasedati sosednje države pod grožnjo jedrskega napada. Tu mora Zahod ostati enoten in dati Rusiji jasno vedeti, naj se ne igra z jedrskim arzenalom. Samo mimogrede – Putin ravno v tem času v Ukrajino pošilja nove nabornike in si nezakonito prisvaja 15 odstotkov ukrajinskega ozemlja. Najbrž ne misli na ta ozemlja in na svoje vojake izstreliti jedrskih konic?

DEMOKRACJA: Kje vi vidite rešitev tega konflikta? Tudi v luči tega, da si je Ruska federacija nedavno priključila štiri ukrajinske regije, ki jih je pred tem v veliki meri okupirala …

Foto: Rok Rakun

Logar: Ukrajina bo zmagala. V Rusiji pa v prihodnjih mesecih in morda letih pričakujem ostre notranje politične boje za prevlado. Ne bi se čudil, če se bo enkrat v morda ne tako oddaljeni prihodnosti zgodila zamenjava na vrhu države. Po navadi se v Rusiji tako zgodi. Potem se bo hitro razpletla tudi vojna v Ukrajini. Mora pa Slovenija in predvsem EU v tem času čim hitreje pretrgati svojo odvisnost od ruskih energentov in investirati v nove vire ter jih hkrati razpršiti.

DEMOKRACIJA: V času te predsedniške kampanje se znova odpira vprašanje pristojnosti funkcije predsednika republike.  Pojavljajo se ideje, da bi bilo med ustavnimi spremembami tudi to, da bi  sodnike imenoval predsednik republike in ne več državni zbor. Kako gledate na to?

Logar: To je stvar zakonodajalca. Imam pa nekako občutek, da bo želja po tovrstni spremembi v obstoječi koaliciji odvisna predvsem od tega, kdo se bo vselil na Erjavčevo.

DEMOKRACIJA: Kaj so glavni poudarki vaše predsedniške kampanje v teh turbulentnih in kriznih časih? Zakaj naj volivci voljo prav vas in ne drugega kandidata oziroma kandidatke, ki se poleg vas še potegujejo za funkcijo predsednika republike?

Logar: Sproščena, podjetna, okolju prijazna Slovenija, kjer mladi vidijo svojo prihodnost, zaposleni ustvarjamo dodano vrednost, starejšim pa omogočamo dostojno starost, je moja vizija Slovenije. Z izkušnjami v gospodarstvu, v evropskem parlamentu, domači politiki in na mednarodnem parketu želim pripomoči k sooblikovanju Slovenije, na katero bomo lahko vsi ponosni. Sem politik, ki zna prisluhniti. Ki je rad med ljudmi, se z njimi pogovarja in jih tudi sliši. Zato mi je v vseh ključnih odločitvah uspelo doseči soglasno podporo.

Sodelovanje je še posebej pomembno v teh časih, ko je na preizkušnji naša varnost, ekonomski položaj, položaj Slovenije v svetu in ko je treba čim prej sprejeti odločitve, ki bodo najranljivejšim omogočile dostojno življenje. Skupaj bomo pripravili odgovore na varnostne, zunanjepolitične izzive, oblikovali stabilno gospodarsko okolje, mlade vključili v dialog o prihodnosti Slovenije in postali napredna država pri sprejemanju politik zelene preobrazbe.

DEMOKRACIJA: In še za konec. Za kakšno vlogo Slovenije znotraj Evropske unije si boste prizadevali, če boste izvoljeni za predsednika republike? Kot vemo, predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo …

Logar: Mojo vizijo Slovenije v mednarodnem okolju poznate. V srcu Evropske unije, s tesnim čezatlantskim zavezništvom in z aktivno diplomacijo, ki se odziva na spremembe in nove izzive ter razvija nove povezave. Mednarodni ugled Slovenije bom krepil na podoben način kot v času ministrovanja, le na višji ravni. Slovenija bo v primeru moje izvolitve aktivna, atraktivna, spoštovana in uveljavljena članica vseh najpomembnejših mednarodnih forumov.

Biografija

Dr. Anže Logar se je rodil leta 1976 v Ljubljani. Leta 2000 je diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, januarja 2006 je magistriral na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije, julija 2016 pa doktoriral na Fakulteti za uporabne družbene študije. Leta 2000 se je zaposlil v banki SKB, januarja 2003 pa odšel z mesta produktnega vodje v oddelku za marketing in se zaposlil v evropskem parlamentu. V obeh vladah premierja Janeza Janše ga je Vlada RS imenovala na položaj direktorja Urada Vlade RS za komuniciranje, med predsedovanjem Slovenije Svetu EU pa je opravljal funkcijo uradnega govorca slovenskega predsedstva Svetu EU. Kasneje je v Direktoratu za gospodarsko diplomacijo na Ministrstvu za zunanje zadeve v nazivu pooblaščeni minister deloval na področju odnosov z OECD, v začetku julija 2014 pa je bil izvoljen za poslanca v Državni zbor Republike Slovenije. Za poslanca je bil izvoljen tudi leta 2018 in aprila letos. Od marca 2020 do konca maja 2022 je bil zunanji minister Republike Slovenije. Rad ima šport in je navdušen pohodnik. 16. februarja 2007 mu je ob dnevu neodvisnosti tedanji litovski predsednik Valdas Adamkus podelil državno priznanje Life Saving Cross za zasluge pri reševanju državljana Republike Litve Mantvydasa Juozapavičiusa pred utopitvijo v enem od madžarskih jezer. Že dvakrat je odšel na romanje v Španijo in prehodil Jakobovo pot do svetovno priljubljenega romarskega središča Santiago de Compostela – prvič po francoski in drugič po severni poti.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine

1 komentar