0.3 C
Ljubljana
ponedeljek, 23 decembra, 2024

Dr. Anton Olaj: »Poklukar bo večji del mandata namenil predvsem obračunavanju s policisti, namesto zagotavljanju varnosti«

Piše: Petra Janša

Pogovarjali smo se z dr. Antonom Olajem o špekulativnih izjavah Boštjana Poklukarja, stanju v slovenski Policiji in njeni modernizaciji, Nacionalnem preiskovalnem uradu, padcu Slovenije na lestvici globalnega mirovnega indeksa in vzrokih za nazadovanje indeksa zaznavanja korupcije, o tajnemu sledenju brez sodnih odredb, aktualni azilni politiki in škandaloznem ukinjanju Muzeja slovenske osamosvojitve.

DEMOKRACIJA: Gospod Olaj, koga je imel v mislih Boštjan Poklukar, ko je govoril o streljanju in zaplinjanju po Ljubljani? Na Twitterju ste namreč zapisali, da vas je gospod v svojem nastopu na predstavitvi pred parlamentarnim odborom za notranje zadeve negativno presenetil, da to ni več tisti Poklukar od prej, in dodali, da insinuacij in »sovražno propagando pa le niste pričakovali« in da policisti tega ne bodo kar tako pozabili. Kakšen pa je Poklukar od prej? In česa policisti ne bodo pozabili?

Olaj: Iz preteklega ministrovanja Boštjana Poklukarja sem si ustvaril mnenje, da gre za racionalno osebo, ki ima sicer glede obvladovanja problematike ilegalnih migracij liberalen pogled. Ob napovedih, da je znova kandidat za notranjega ministra, sem menil, da bo njegova politika podobna kot v prejšnjem mandatu in da večjih presenečenj ni pričakovati. Zmotil sem se. Njegov nastop na »hiringu« pred odborom za notranje zadeve v državnem zboru je zvenel nestrpno oz. celo sovražno do policistov, ki so v času epidemije uspešno izvajali naloge zagotavljanja javnega reda na nasilnih neprijavljenih množičnih shodih. Poklukar je presenetljivo ponovil že utečene politično propagandne floskule o nekakšni politični zlorabi policije, zaplinjanju Ljubljane in lastni zgroženosti zaradi nespoštovanja človekovih pravic, ki naj bi mu bili vsi priča v času prejšnje vlade. Javnost pa je imela pri tem priložnost dodatno slišati še namigovanje, naj bi bil takrat neki uradnik s policije, ki ga ni imenoval, streljal po Ljubljani. Sledila je napoved o kadrovskih »prevetritvah«, kar je novost ob potekajočem »čiščenju«, za kar seveda ni nikakršne pravne podlage. Zanimivo je tudi, da na zaslišanju na primer ni izrazil zaskrbljenosti, ker je Slovenija pod novo vlado zdrsnila navzdol na svetovni lestvici globalnega mirovnega indeksa s petega mesta v letu 2021 na sedmo mesto v letu 2022, in kaj bo storil, da se stanje popravi. Iz vsega tega je mogoče z zaskrbljenostjo sklepati, da bo Poklukar večji del mandata namenil predvsem obračunavanju s policisti, namesto zagotavljanju varnosti.

DEMOKRACIJA: Kaj je po vašem mnenju vplivalo na padec Slovenije na lestvici globalnega mirovnega indeksa?

Olaj: Visoko uvrstitev Slovenije v času prejšnje vlade na globalnem mirovnem indeksu za leto 2021 je bilo ob uspešnem delu policije mogoče napovedati že pri objavi evropske raziskave, objavljene decembra 2021 (vir: Landgeis), ki je Slovenijo označila za »najvarnejšo evropsko državo za nočni sprehod«. Mogoče je razumeti, da so se ljudje v letu 2021 počutili zelo varne in so očitno pozitivno prepoznali aktivnosti policije pri zagotavljanju javnega reda pred nasilnimi protestniki, anarhisti in anomisti ter zanikovalci smrtonosnega virusa. Verjamem, da je to nedvomno pomembno pripomoglo k uvrstitvi Slovenije na visoko peto mesto med državami sveta. Zanimivo pa je, da je bilo v letu 2022 zaznati javno »obračunavanje« nove oblasti s policisti in poskuse kriminaliziranja njihovega dela. Očitno je, da so se ljudje zaradi tega neracionalnega početja vlade in ministrstva za notranje zadeve počutili varnostno bolj izpostavljeni in manj varni, kar je vodilo v zdrs na lestvici globalnega mirovnega indeksa na sedmo mesto. Če se bo nadaljevalo javno obračunavanje s policisti, je verjetno, da se bo varnostno nazadovanje Slovenije pod novo vlado le še stopnjevalo.

DEMORKACIJA: Ali Slovenija sploh še potrebuje Nacionalni preiskovalni urad (NPU)? Sporni posli v Gen-I se namreč ne preiskujejo …

Olaj: Dejstvo je, da NPU imamo. Če ga ukinejo, pa verjamem, da bi policija ob nekoliko spremenjeni organizaciji dela ravno tako učinkovito zagotavljala varnost ljudi in premoženja pred kriminalom. Ni mi znano, ali policija zdaj aktivno preiskuje GEN-I in kakšne usmeritve dobiva od tožilstva, je pa zelo narobe, če s preiskavo čaka, ker bi to nakazovalo neenako obravnavanje osumljencev kaznivih dejanj. Spomnimo se primera hitrosti delovanja policije, tožilstva in sodišča ob ogroženosti predsednice Inštituta 8. marec. Vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih oseb kot tudi ravnanje oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, lahko označimo kot korupcijo po definiciji iz 4. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Ali bo ukrepala protikorupcijska komisija, seveda ne morem napovedati. Pustimo se presenetiti.

Dr. Anton Olaj (Foto: Polona Avanzo)

DEMOKRACIJA: Mimogrede, Slovenija je tudi na indeksu zaznavanja korupcije nazadovala. Transparency International izpostavlja tesno prepletenost korupcije, konfliktov in varnosti. Kaj gre narobe?

Olaj: Mislim, da je slabši rezultat posledica »nejasnega« dela protikorupcijske komisije, ki javnosti nekako ne uspe prepričati, da vse subjekte obravnavajo enako. S tem izgubljajo kredibilnost in ustvarjajo prostor za špekulacije, da so nekateri bolj enaki od drugih oz. celo nedotakljivi. Posledično je to lahko del mozaika, ki negativno vpliva na občutek varnosti ne glede na merljive statistične kazalnike kriminalitete, iz katerih izhaja, da je policija v času mojega mandata obravnavala opazno več korupcijskih kaznivih dejanj kot v preteklosti.

DEMOKRACIJA: Ko politik napove depolitizacijo policije, kot je storil v svoji predstavitvi Poklukar, se to sliši milo rečeno smešno.

Olaj: Če sem prav razumel g. Poklukarja, je mišljeno, da bodo spremenili zakon o javnih uslužbencih ter zakon o organizaciji in delu policije, ki določata imenovanje in prenehanje položaja generalnega direktorja policije. S tem bodo omogočili kandidiranje za generalnega direktorja tudi osebam, ki nikoli niso delale v policiji. Naj hudomušno pripomnim, da bo lahko generalni  direktor policije tudi nekdo, ki v svoji karieri ni napisal niti ene kazenske ovadbe. Do takšne napovedane ureditve sem seveda kritičen. Upravičeno pa se lahko tudi vprašamo o ozadju takega razmišljanja g. Poklukarja, oziroma ali imajo že koga v mislih zunaj policije, da ga po spremenjenih pogojih ustoličijo in a priori onemogočijo oz. otežijo njegov odpoklic.

DEMOKRACIJA: Kaj bi po vašem mnenju pomenila modernizacija policije?

Olaj: To pomeni še en helikopter, policijski čoln, zamenjavo kratkocevne oborožitve za vse policiste itd. Vsi ti postopki so se že začeli pod prejšnjo vlado in samo upam, da jih ne bodo ustavili zaradi spremenjenih finančnih prioritet, kar se realno lahko zgodi.

DEMOKRACIJA: Kako pa komentirate skorajšnjo uvedbo novele zakona o finančni upravi, ki uvaja namestitev sledilnih naprav, sledenje pa bi bilo tajno brez sodnih odredb?

Olaj: Mislim, da je takšna ureditev ustavno sporna. Tveganje zlorab takšnega instrumenta je preprosto preveliko, da bi ga smeli uporabljati brez ustrezne odredbe preiskovalnega sodnika.

DEMOKRACIJA: Zakaj je po vašem mnenju potrebna ostrejša azilna politika in nadzor meja v EU?

Olaj: EU je mednarodna organizacija sui generis s prikrito ambicijo, da bo nekoč postala federalna država. Sleherna država po definiciji vključuje tri bistvene sestavine: ozemlje, prebivalstvo in prisiljujočo organizirano oblast. Ker pravo velja le na določenem prostoru, je dejstvo, da moramo vedeti, kje so meje države. Videti je, da obstaja opazna razlika pri razumevanju azilne politike med evropskimi birokrati in državami članicami EU. Evropsko birokracijo prežemajo ideje globalizma in »novega svetovnega reda« brez meja, s katerimi pa niso kompatibilna dejstva o obstoju nacionalnih držav. Namen azilne politike EU je vsem državljanom tretjih držav, ki potrebujejo mednarodno zaščito, ponuditi ustrezen status v eni od držav članic. Slovenija to poslanstvo odgovorno izvaja in daje azil tistim posameznikom, ki so v matični državi sistematično preganjani zaradi svojega političnega prepričanja ali zaradi svoje verske, rasne, narodnostne ali etnične pripadnosti. Očitno pa je, da se dobrota države zlorablja. Zajeti nezakoniti migranti predstavljajo mešanico beguncev in ekonomskih migrantov. Resnični begunci si pridobijo status begunca v prvi varni državi, ki je med njihovo domovino in Slovenijo, tisti drugi pa zasledujejo predvsem materialne koristi in ciljno želijo doseči državo s čim višjimi socialnimi transferji. Po uradnih podatkih iz novembra 2022 je razvidno, da je za azil v Sloveniji zaprosilo 14.981 od 15.590 oz. 96 odstotkov ilegalnih migrantov, medtem ko jih je praktično prav toliko Slovenijo zapustilo, preden je postopek o podelitvi azila sploh končan. Vse to je povezano z velikimi stroški in administracijo policije, ki ji posledično zmanjkuje časa za redno delo na terenu. Javno propagiranje odstranjevanja ograj na meji razumejo tihotapci ilegalnih migrantov kot vabilo, da spremenijo dotedanje tihotapske poti in jih preusmerijo skozi Slovenijo, kar so tudi storili. Vse to pomeni za Slovenijo čedalje večje varnostno tveganje in pišmeuhovski odnos do državljanov Slovenije, ki jih bodo prek dominantnih medijev pogosteje opozarjali na dolžnost solidarnosti, četudi na njihovo škodo.

DEMOKRACIJA: Ali imate radi filozofijo? Na Twitterju ste namreč razložili pomen sintagme »narodna samobitnost«. Zakaj? »Ko nam vzamejo jezik, nas več ne bo.« Tako ste zapisali.

Olaj: Descartes je zapisal, da pomeni živeti brez filozofiranja hoditi skozi življenje z zaprtimi očmi in jih niti ne poskušati odpreti. Na ministrstvu za notranje zadeve so pripravili novelo zakona o tujcih, s katero bi med drugim omilili pogoje glede znanja slovenskega jezika. Novela zakona je za Slovence škodljiva.

Prejšnja vlada je 2021 sprejela zdsj veljavni zakon o tujcih in zaostrila pogoje za bivanje tujcev ter med drugim uvedla pogoj znanja slovenskega jezika. Pomembno je vedeti, da preambula slovenske ustave navaja med štirimi temeljnimi izhodišči, ki so botrovala sprejetju nove in prve ustave samostojne Republike Slovenije, izoblikovano »narodno samobitnost« in posledično uveljavitev lastne državnosti. Pojem »samobitnost« je v slovensko filozofijo vnesel leta 1916 filozof in teolog Aleš Ušeničnik in pomeni nekaj, kar biva samo iz sebe. Pod vplivom nauka filozofskega gibanja sholastike je to lahko samo bog, prenos na narod pa je posledica njene sekularizacije. Sintagmo »narodna samobitnost« zato lahko enačimo z besedno zvezo »narodna identiteta«, katere bistveni člen pa je slovenski jezik, v katerem je oblikovana duhovna kultura Slovencev. Jezik je torej izhodišče in temelj nacionalne družbe in države. Če dovolimo razgradnjo duhovne kulture Slovencev z zanemarjanjem svojega jezika, izgubimo enega od postulatov slovenske ustave in države, zato je zamišljena sprememba zakona o tujcih izrazito škodljiva. Najmanj, kar bi bilo potrebno, je, da se o načrtovani spremembi izvede široka razprava v državnem zboru, kar pa se ne bo zgodilo, če bo zakon sprejet po hitrem postopku.

Dr. Anton Olaj (Foto: Polona Avanzo)

DEMOKRACIJA: Ste veteran vojne za Slovenijo. Kako vidite ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve? Ministrica za kulturo, ki ga je ukinila, je nedavno ploskala rdeči zvezdi na Prešernovi proslavi …

Olaj: Gre za licemerstvo ministrice, katere odločitev sta presenetljivo podprla tudi g. Lipič in g. Čas. Ne razpolagam z informacijo, da sta o tem vprašala svoje člane veteranskega združenja. Menim, da je takšna odločitev škodljiva in dreza v čustva vseh, ki so neposredno z orožjem sodelovali pri osamosvojitvi Slovenije. Strinjam se z besedami predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve g. Peterleta, da je osamosvojitev dejstvo brez primere, ki si zasluži samostojno obravnavo, zato je tudi prav, da se podprejo prizadevanja za pravično ureditev tega vprašanja.

DEMOKRACIJA: Strinjali ste z zapisom, da imamo pod sedanjo vlado opravka s pospešenim razkrojem demokratičnih institucij in vladavine prava. Postajamo namesto socialna socialistična država?

Olaj: G. Maljevac je kot kandidat za ministra na zaslišanju v parlamentu opozoril nase s preroško napovedjo, da bo prihodnost solidarna ali pa je ne bo. Ultimativno odločanje o usodi vseh Slovencev presega pooblastila slehernega ministra. Res je, da ima lahko vsakdo pravico do lastnega mnenja, vendar ne sme podcenjevati Slovencev. V socialni državi, kar Slovenija je, se načelo solidarnosti uresničuje s sistemskim pristopom socialnih zavarovanj po »Bismarckovem modelu« socialne varnosti. Ta sistem deluje, zato »svarilo« g. Maljevca o nekakšni očitno dodatni neprostovoljni solidarnosti nakazuje prisilo ter spominja na državo iz preteklega obdobja in sistema, ki smo mu Slovenci na plebiscitu rekli ne. Tudi lapsus predsednika vlade, da tožilcem in sodnikom dodeli k plači dodatnih 600 evrov brez pravne podlage, ne pripomore h krepitvi pravne države in k spoštovanju demokratičnih institucij.

DEMOKRACIJA: Kako vidite proteste upokojencev? So upravičeni?

Olaj: Mirni protesti so seveda dovoljeni. Imajo ustavno podlago v svobodi izražanja ter svobodi zbiranja in združevanja. Vsakdo lahko pove, kar misli, in na protestu zbrani upokojenci so upravičeno opozorili, da imajo nekateri tako nizke pokojnine, da jim te ne omogočajo dostojnega življenja. V okviru javnega diskurza so se oblikovala mnenja, da pokojnina ni socialna kategorija in je zato odvisna od preteklih vplačil, pa tudi nasprotna mnenja, da bi ne glede na vplačila višina pokojnine morala biti takšna, da omogoča dostojno življenje. Gre vsekakor za pomembno družbeno temo, o kateri se napoveduje reforma pokojninskega sistema in o kateri bo v prihodnje teklo še veliko razprav.

DEMOKRACIJA: Bi še kaj dodali, na kaj opozorili?

Olaj: Želim pozvati politiko k preseganju ideoloških razlik in k večji strpnosti v družbi.

Biografija

Dr. Anton Olaj je policist, kriminalist, veteran vojne za Slovenijo, doktor pravnih znanosti, avtor več znanstvenih člankov s področja ustavnega in mednarodnega javnega prava, radioamater, mojster borilnih veščin, nekdanji generalni direktor policije in nekdanji državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve.

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine