Kdo je Drago Kos, čigar podjetje R.U.R. se je leta 2014 za 250 evrov na uro, po pritisku javnosti pa za 218 evrov na uro prisesalo na s strani davkoplačevalcev večkrat milijardno dokapitalizirano državno banko NLB, v kateri so Iranci nekaj let prej, ko je bil Kos predsednik Komisije za preprečevanje korupcije, prali teroristični denar, in kakšno mrežo je spletel ter kdo so ljudje, ki jih plačuje? Pred vami je prva iz serije zgodb, v katerih bomo razkrili, kdo so Kosovi sodelavci in kako je NLB najela človeka pod lupo urada za preprečevanje pranja denarja.
Afera in ustanovitev podjetja R.U.R.
Feljton pričenjamo z analizo zasebno-poslovne mreže nekdaj zloglasnega policista Kosa, ki je s policijskim sodelavcem Romanom Prahom leta 1999 kršil človekove pravice novinarja Tomaža Ranca, saj sta nezakonito pregledovala izpiske klicev z novinarjevega prenosnega telefona, kar je leta 2007 obsodilo tudi vrhovno sodišče. Ranc je kot novinar poročal, da na Viču in Holmcu med osamosvojitveno vojno ni bilo vojnih hudodelstev in ropanja, zaradi poskusa kriminalizacije dogodkov slovenske osamosvojitvene vojne leta 1991 pa je interpelacija 16. februarja leta 1999 iz vlade Janeza Drnovška odnesla takratnega notranjega ministra Mirka Bandlja. Ta je sicer leta 2000 postal generalni sekretar naslednje Drnovškove vlade in kasneje Ropove vlade, po končani politični karieri pa je odprl odvetniško pisarno, v kateri je zaposlil razvpito tožilko Branko Zobec Hrastar, potem ko je na tožilstvu spisala obtožni predlog v zadevi Patria, v katerem je kasnejšega predsednika vlade Janeza Janšo obtožila kaznivega dejanja na nedoločenem kraju, v nedoločenem času in na nedoločen način – zadeva je padla na ustavnem sodišču. Tožilka je bila poročena z bivšim sodelavcem Sove, kasneje odpuščenim kriminalistom Zvonkom Hrastarjem, ki je v aferi JBTZ aretiranega Janeza Janšo spremljal na zaslišanje.
Drago Kos je pričel podjetje R.U.R. ustanavljati 3. februarja leta 2000, ko je bila v sodni register zabeležena namera za ustanovitev podjetje. Kos je imel takrat stalni naslov prijavljen na Andreaševi 8 v Ljubljani, kjer ima še danes službena stanovanja ministrstvo za notranje zadeve (MNZ). Firmo je nekaj dni pozneje registriral na naslovu Pijava gorica 25 a, za direktorja pa poleg sebe postavil še Zvonka Šuligoja, ki je imel na naslovu podjetja registrirano stalno prebivališče in je na lokalnih volitvah leta 1994 s tega naslova kandidiral tudi za župana občine Škofljica. Predlagal ga je Jože Marinšek s skupino občanov, v kandidaturi, objavljeni v publikaciji Naša komuna19. novembra 1994, pa je navedeno tudi, da je bil v času kandidature leta 1954 rojeni pravnik zaposlen na MNZ. Leta 1998 ga je občinski svet v Škofljici imenoval za predsednika občinske volilne komisije.
Na spletni strani državnega zbora najdemo poročilo preiskovalne komisije o vpletenosti nosilcev funkcij v poskuse diskreditiranja slovenskih policistov in vojakov, ki so leta 1991 sodelovali v osamosvojitveni vojni na Koroškem, iz avgusta leta 2000, ki razkriva povezavo med Kosom in Šuligojem iz afere Vič-Holmec, citiramo poročilo: “Drago Kos, takratni namestnik direktorja kriminalistične službe, je pred komisijo povedal, da je Marko Pogorevc na sestanku delovne skupine za pripravo reorganizacije policije, dne 7. oktobra 1998, politično napadel kriminalistično službo. Takšen vtis je Kos dobil po pripovedovanju Bojana Gričarja, ki je bil kot predstavnik kriminalistične službe prisoten na tem sestanku. Kos vidi razlog za Pogorevčev napad kriminalistične službe na tej seji v tem, da je Pogorevc vedel, da je avtor pisma, v katerem so bile navedene nepravilnosti, ki naj bi jih ta storil, iz kriminalistične službe (Šuligojevo pismo), Zvone Šuligoj je bil pod ministrovanjem Andreja Šterainšpektor urada za pritožbe in notranjo zaščito. Na ministra Štera je naslovil pismo, v katerem ga je opozoril na več nepravilnosti, ki so nakazovale na sum kaznivih dejanj, ki naj bi jih storili Marko Pogorevc, Branko Slak in Janez Rozman. V času ‘afere Vič – Holmec’ je bil zaposlen na UKS MNZ. Po mnenju Draga Kosa se je Marko Pogorevc zaradi tega čutil ogroženega, saj si je verjetno razlagal, da bodo na UKS pismo uporabili z namenom njegove diskreditacije v javnosti, ko bo to potrebno. Drago Kos je večkrat predlagal nadrejenim, da se v zvezi z očitanimi nepravilnostmi v tem pismu uvede kriminalistična preiskava, ki bi zadevo dokončno pojasnila. Kosova nadrejena, Marjan Pogačnik, direktor kriminalistične službe, in minister Bandelj, se s predlogom nista strinjala.” O epilogu zgodbe: menjavi Bandlja in sodbi vrhovnega sodišča, ki je ugotovilo poseg v človekove pravice s strani kriminalistov Kosa in Praha, smo že pisali.
Zvonko Šuligoj je 31. marca 2009 prenehal opravljati funkcijo direktorja družbe R.U.R., prevzela jo je Kosova hči Tjaša Kos s stalnim prebivališčem na Prevaljah, sedež podjetja pa se je preselil na domači naslov Draga Kosa na Groharjevo ulico v Domžale. Na tem naslovu je Tjaša Kos septembra 2016 odprla tudi s.p. Da Grana, detektivska agencija, Tjaša Kos, ki je med drugim registrirano tudi za varovanje, zbiranje terjatev in oceno kreditne sposobnosti ter izvajanje univerzalne poštne storitve. Drago Kos je direktor podjetja R.U.R. postal z januarjem leta 2011 – leta 2010 mu je potekel mandat šefa KPK.
Andrej Žitnik/Nova24TV
