10.2 C
Ljubljana
petek, 1 marca, 2024

Dosedanji generalni direktor RTVS Andrej Grah Whatmough: “Ta depolitizacija RTVS je bolj neka floskula. Je pač neka sprememba, zapakirana v celofan depolitizacije”

 

Piše: L. K. F., Nova 24 TV

 

Dosedanji v. d. generalnega direktorja RTVS Andrej Grah Whatmough je v nedeljo zvečer sodeloval v televizijskem intervjuju na 1. programu TV Slovenija, ki ga je vodila Vida Petrovčič. Potem ko mu je bil podeljen vodstveni mandat v času vlade Janeza Janše, je nemudoma postal tarča medijev, zvestih tranzicijski levici, ko pa je ta prevzela oblast, je bil eden njenih prvih ciljev, da vodstvo odstrani ne glede posledice za pravno državo. Vladne napovedi o “depolitizaciji” javnega zavoda pa označil kot iluzorno.

“Ta depolitizacija je bolj neka floskula. Je pač neka sprememba, zapakirana v celofan depolitizacije. Dejansko pa gre tukaj, to govorim kot pravnik, za preprosto vprašanje, ali lahko vlada in državni zbor enostavno ukine čez noč vse mandate vseh članov organov upravljanja in nadzora RTV Slovenija in postavi nove. Kot pravnik mislim, da je odgovor na to vprašanje “ne,” je povedal Andrej Grah Whatmough.

Zoper Grah Whatmoughase je v zadnjih dveh letih vodila ena bolj umazanih kampanj v zgodovini samostojne države. Eden izmed največjih očitkov je bil, da ne izpolnjuje pogojev za zasebno mesta direktorja. “V javnosti se je v zadnjem času ustvarila percepcija, da naj ne bi izpolnjeval pogojev za mesto, ki ga zasedam, kar ne drži. Drži samo to, da je sodišče v presoji imenovanja leta 2021 ugotovilo, da dodatnega pogoja, ki ga je takrat razpis predvidel, nisem izpolnjeval. To je tri leta izkušenj vodenja velikih sistemov. Ta pogoj se je dejansko znašel prvič in zadnjič v tem razpisu, kajti statut tega pogoja ne vsebuje. Vstavil ga je programski svet po lastnem preudarku in sodišče je zaradi tega presodilo, da ga ne izpolnjujem.” 

Grah Whatmough nato pojasni, da je ob preoblikovanju programskega sveta odstopil zato, da se ponovno prijavi na razpis, zato ker je “že ob prvem in ob drugem kandidiranju nastopil s precej ambicioznim programom dela”. Program dela je namreč ključni dokument, ki ga kandidat mora podati ob prijavi na delovno mesto.

“Če bi se ta dodatni pogoj, ki se je pojavil ob razpisu leta 2021, pojavil v predhodnih razpisih, potem drži, da številni prej imenovani generalni direktorji tega pogoja ne bi izpolnjevali. To ni samo moja teza, ampak tudi predsednik enega naših reprezentativnih sindikatov je točno to povedal na seji predsedstva in to je dejstvo. Izpolnjujem enake pogoje kot vsi predhodno imenovani generalni direktorji.”

 

Voditeljica oddaje Vida Petrovčič je nato preusmerila pogovor in Whatmough Graha vprašala o zasebnem življenju, slovenska javnost namreč o njem doslej ni veliko izvedela. Ko ga je novinarka vprašala, kako je njegova družina v preteklih letih prenašala nebrzdano blatenje, še posebej njegov oče, ki ni iz Slovenije, temveč Velike Britanije, je odgovoril: “Verjetno vsak starš težko spremlja takšno tudi blatenje, ja. Tako kot jaz tudi moji starši to sprejemajo pokončno, strumno” in dodal, da je ta njegova lastnost izhaja iz njegove otoške vzgoje, kjer je “stiff upper lip” privzgojen.

 

V. d. generalnega direktorja RTVS Andrej Grah Whatomough (Foto: Polona Avanzo)

 

 

Whatmough Grah je bil, še preden je postal v. d. generalnega direktorja zavoda, šest let član nadzornega sveta zavoda, kjer se je spoznal z delovanjem RTV, kamor ga je imenovala SMC, čeprav ni bil član stranke. Zametki gonje so se začeli že takoj po imenovanju za v. d. pred dejanskim nastopom funkcije.

Kaj je sodu izbilo dno?


Grah Whatmough je povedal, da je kmalu po začetku mandata začel uvajati spremembe za finančno stabilizacijo zavoda, nato pa je v. d. direktorja televizije predlagal programske določene spremembe, ki so začele veljati z lanskim letom, torej 2022, ki pa bi jih, ko bi se še enkrat loteval, vpeljeval počasneje. Na vprašanje, ali so bile programske spremembe politične narave in če misli, da sedaj prihaja do depolitizacije, odgovarja: “Sprememba programa zagotovo ni bila politična, šlo se je za to, da smo želeli gledalcem ponuditi nekaj novega, nekaj, kar na nacionalni televiziji še ni bilo in to nam je, sicer z nekaj težavami, tudi uspelo. Panorama še danes živi na na drugem sporedu televizije. Tukaj politične konotacije ni nobene. Glede depolitizacije zavoda pa sem že večkrat poudaril, da je takšno pričakovanje z novelo zakona iluzorno. Prvič, težko se strinjam s tem, da je bilo v zadnjem času več politike na RTV kot sicer. Mislim, da politika je v nekem obsegu na RTV vedno bila. Edina razlika, ki je bila v zadnji sestavi programskega sveta, je ta, da je na to temo več debat.” 

Ustavno sodišče bi moralo vsebinsko odločiti


Grah Whatmough je nato komentiral pojasnilo predsednika ustavnega sodišča dr. Mateja Accetta, zakaj za umaknilo lastno zadržanje sklepa sporne novele zakona o RTV. Kot pravi, odločitev ustavnega sodišča spoštuje, a pravi da je US z zadnjim sprejetim sklepom povedalo naslednje: “Ker ne more opraviti svoje vloge, to je vsebinsko odločiti, […] bo preklicalo delno zadržanje in dopustilo implementacijo zakona.” Meni, da bi sodišče lahko vsebinsko odločilo o zakonu, če bi v odločanje vložilo več časa.

“Ne moremo mimo tega, da se v delu družbe ustvarja vtis, da je sodišče podleglo pritiskom vlade. Ti pritiski so bili stalni, velikanski, šlo je za številne pozive po tem, da naj čim prej odločijo, sledijo volji, ki je bila izražena na referendumu,” pravi v. d. generalnega direktorja

To se na BBC in ORF ne bi moglo zgoditi!


Voditeljica je nato izpostavila dve bistveni razliki med slovensko RTV in avstrijsko ORF ali britanski BBC, kjer se denimo ne bi moglo zgoditi, da bi neki novinar ali urednik, zaposlen pri eni ali drugi organizaciji, blatil odločitve vodstva, ali pa, kot je pogosto na RTV eden od najbolj znanih televizijskih voditeljev poleg svoje službe še dodatno služil z vodenjem dogodkov, že naslednji dan pa istega “naročnika in plačnika, ki ga je imel prejšnji dan na konferenci, imel kot gosta v oddaji, ker je to absolutno prepovedano”. Razbrati je bilo, da je novinarka govorila o zaposlenem na RTV Igorju E. Bergantu, ki pogosto vodi dogodke za komercialne naročnike.

Na to je odgovoril: “Bolj kot kritiziranje ali blatenje vodstva je problematično, če prihaja do blatenja obračunavanja med zaposlenimi samimi. To me je najbolj žalostilo, ko sem v javnosti spremljal obračune med zaposlenimi […], javno blatenje kolegov ni dopustno.” 

Glede vprašanja, ki je letelo na opravljanje dodatne dejavnosti zunaj delovnega časa tudi v primerih, ko je to načenjalo ugled institucije, je odgovoril: “To je neka značilnost naše javne RTV. To po mojem mnenju ni dobra praksa. Udejstvovanje, tudi novinarjev in urednikov, konec koncev v kulturnih, znanstvenih vodah ni sporno. Je pa lahko sporno, ko nekdo vodi privatni dogodek privatnega podjetja in potem naročnik, predsednik tega podjetja pride v neko oddajo, ki jo vodi isti voditelj. Tukaj je že videz nepristranskosti okrnjen. Ne govorim o dejanskem navzkrižju interesov, temveč že o videzu.”

 

Pogajanje le o zakonitih spremembah


Grah Whatmough je ponovno poudaril, da je bil kot v. d. generalnega direktorja vedno pripravljen na pogajanja, a zgolj o zakonitih spremembah, ob tem pa spomnil, da je bila ena nezakonitih zahtev zaposlenih zamenjava odgovorne urednice. “Večkrat sem pojasnil, da ima vsak odgovorni urednik na RTV Slovenija varovan mandat in ne more nihče samovoljno, zlasti pa ne v socialnem dialogu ali stavkovnem sporazumu, zamenjati odgovornega urednika.” 

Obtožbe o nezakonitem poslovanju “friziranju bilanc” vodstva je vehementno zavrnil in izrazil obžalovanje, da se na obtožbe o neobstoječih kršitvah ni javno odzval.

“Že vrsto let, 15 ali več, RTV Slovenija ne operira z dovolj denarja, za denar, ki ga ustvarja. Od leta 2017 pa do predlani smo delali z izgubo, prej pa smo to neskladje med prihodki in odhodki pokrivali predvsem s prodajo delnic. Lani smo prvič poslovali pozitivno od 2017 dalje, zahvaljujoč ukrepom, ki smo jih izvedli. Ključni ukrep je bil spodbujanje upokojevanja in zmanjšano število zaposlenih. V dveh letih, od aprila 2021 do letošnjega aprila, se je število zaposlenih zmanjšalo za 160 in prihranek na račun tega zmanjšanja je približno 5,6 milijona evrov letno. Zato smo tudi lani uspeli poslovati pozitivno. Žal pa se je vlada lani jeseni, žal mimo nas, zavezala k dvigu plač v javnem sektorju in samo ta dvig plač […] bo zavod stal 5,3 milijona evrov,” pojasni Grah Whatmough. Razloži, da so ukrepi za finančno stabilizacijo zavoda izzveneli zaradi dviga plač. K finančnim težavam je lansko leto pripomoglo tudi povečanje stroškov električne energije.

Whatmough bo ostal v. d. generalnega direktorja vse do imenovanja nove uprave, kot to zapoveduje sporna novela zakona o RTV in kot to zapoveduje Ustavno sodišče RS.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine