Piše: Petra Janša
Posvetovalna skupina za cepljenje je ocenila, da je cepljenje s cepivom podjetja AstraZeneca primerno za vse osebe, starejše od 18 let, brez omejitev, je nedavno potrdil član posvetovalne skupine za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Alojz Ihan.
Enakega mnenja je vodja posvetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović. Po njenih navedbah bodo tako s cepivom AstraZenece cepili vse starejše od 18 let »po siceršnjih prioritetah«. Ihan je spomnil, da je Evropska agencija za zdravila pregledala dokumentacijo in da ni našla razloga, da bi zamejevali cepljenje s cepivom AstraZenece na določeno populacijo. Pri strategiji cepljenja pa še naprej ostaja prioriteta prebivalstvo, starejše od 60 let. Kot je opozoril Ihan, je tveganje za državo namreč zelo veliko glede na to, kako virus kroži.
Do julija cepljeni vsi, ki si to želijo
Član posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ Alojz Ihan je še poudaril, da je evropska akcija s presojanjem cepiva AstraZenece precej ustavila cepljenje. V centralnem skladišču NIJZ je tako ostalo nerazdeljenih 16.600 odmerkov tega cepiva. »Glede na to, da so vse starostne skupine pri stanju epidemije, kot ga imamo, izrazito ogrožene, bo treba pač v primeru, da cepivo ostaja, ponuditi cepljenje tistim, ki se želijo cepiti. Na ta način bodo tudi mlajši lahko prišli do cepljenja, če bo pač cepivo ostajalo,« je dejal. V tem in prihodnjem četrtletju se bo dobava cepiv povečala, predvsem Pfizerja, pa je zagotovil nacionalni koordinator za logistični del množičnega cepljenja Jelko Kacin. Prihaja tudi cepivo podjetja Janssen. Po Kacinovih napovedih bo do konca četrtletja na voljo 250.000 odmerkov cepiva podjetja Janssen, tudi mesečna dobava cepiva podjetij Pfizer in BionTech pa naj bi se v začetku poletja dvignila na praktično 300.000 na mesec. Po njegovih besedah naj bi bili tako do julija cepljeni vsi, ki si to želijo.
Kaj pa druga cepiva?
Posvetovalna skupina za cepljenje pri NIJZ je priporočila, da Slovenija nabavi tudi vsa cepiva proti COVID-19, ki še čakajo na odobritev Eme, med njimi ruski Sputnik. Vodja skupine Bojana Beović je dejala, da bi jih hranili v t. i. karantenskih skladiščih, po pridobitvi dovoljenja pa bi jih lahko začeli uporabljati takoj. Nacionalni koordinator za cepljenje Jelko Kacin je dejal, da je vlada naročila prav vse tipe cepiv, za katera je možno oddati naročilo. Dodal je, da se pri nekaterih proizvajalcih, ki še niso registrirani, nakazujejo zamude. Evropska komisija s proizvajalcem cepiva Sputnik za zdaj ni podpisala pogodbe, je pa podpisana pogodba za dve cepivi, ki še nista odobreni. Za 405 milijonov odmerkov cepiva CureVac in cepivo podjetij Sanofi in GlaxoSmithKline. Potekajo tudi pogovori s proizvajalci Novavax in Valneva. Beovićeva pričakuje, da bi ta cepiva lahko začeli uporabljati jeseni, odločitev Evropske agencije za zdravila (Ema) pa bo predvidoma znana poleti.
Delež angleške različice virusa narašča
Sicer pa so na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo (IMI) Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v 65 odstotkih od 575 vzorcev, ki so jih analizirali ter so bili odvzeti med 29. marcem in 4. aprilom, potrdili angleško različico novega koronavirusa. Kot ugotavljajo na IMI, delež angleške različice narašča. Med 575 vzorci, ki so sicer predstavljali 19 odstotkov vseh pozitivnih vzorcev na IMI, jih je bilo 60 odstotkov iz osrednjeslovenske regije, 18 odstotkov iz goriške, šest odstotkov iz jugovzhodne, pet iz zasavske, štirje odstotki iz obalno-kraške in po en odstotek iz gorenjske, koroške, podravske, posavske, primorsko-notranjske in savinjske regije. Pet vzorcev je pripadalo osebam, ki imajo stalno prebivališče v tujini. Različico, ki je najbolj razširjena v francoski čezmorski skupnosti Mayotte, so doslej potrdili v skupno 28 vzorcih iz osrednjeslovenske in jugovzhodne regije. Nigerijsko različico pa so do sedaj potrdili pri 22 vzorcih iz osrednjeslovenske, jugovzhodne in savinjske regije.
V minulem tednu brez južnoafriške različice
Kot pojasnjujejo na IMI, so v tokratnem presejanju našli vse mutacije, značilne za angleško različico, v vseh skupinah vzorcev. Deleži posameznih mutacij se v zadnjem presejalnem obdobju gibljejo od 60 in 70 odstotkov. Delež angleške različice med vzorci, vključenimi v presejalno sekvenciranje, narašča in je v tem presejalnem obdobju dosegel 65 odstotkov vseh vključenih vzorcev. Niso pa v minulem tednu potrdili južnoafriške različice. Skupaj so doslej to različico potrdili pri 23 osebah. Prav tako niso potrdili brazilske različice virusa, so pa ugotovili višje deleže posameznih, za brazilsko različico značilnih mutacij v različnih kliničnih vzorcih, še navajajo na inštitutu. Delež angleške različice med vzorci, pri katerih so potrdili okužbo z novim koronavirusom in so jih sekvencirali, se sicer povečuje. Še prejšnji teden je znašal 50 odstotkov, teden prej pa 41,8 odstotka.
V elektronski podatkovni zbirki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pa je bilo do 5. aprila zavedenih 181 oseb, ki jim je bila v razmaku 90 dni s testi PCR ali hitrimi testi potrjena vnovična okužba. A slednje še ne pomeni, da je do nove okužbe tudi dejansko prišlo. Lahko je šlo za samo podaljšano okužbo, so navedli na NIJZ. Kot so pojasnili, je vnovična okužba potrjena takrat, ko se da z analizo genoma virusa iz prve in druge kužnine, med katerima je bil vsaj 90-dnevni razmak, dokazati, da virusa nista enaka oz. da gre za dve različici. Tega dokaza pa največkrat ni mogoče zagotoviti, saj kužnina pogosto ni shranjena ali pa ni primerna za analizo genoma. Na drugi strani lahko okužba, potrjena s testom PCR, vztraja dolgo časa (posebej pri osebah z motnjo imunosti); v tem primeru dejansko ne gre za vnovično okužbo, pač pa za podaljšano okužbo, so zapisali na NIJZ. Ne glede na vse pa do vnovičnih okužb prihaja, a so, kot kaže za zdaj, po navedbah NIJZ zelo redke. Glede na objave v strokovnih revijah je v primeru vnovične okužbe potek bolezni lažji kot ob prvi okužbi, »čeprav so nekateri članki opisali tudi težji potek«, so pojasnili na NIJZ. Pojasnili so še, da bo po mnenju nekaterih strokovnjakov s spreminjanjem virusa podobno kot z gripo − enkrat bodo spremembe manjše, drugič večje in bodo zahtevale prilagajanje cepiva oz. nova cepljenja, enako kot je to zdaj pri gripi vsako leto. »Ali bo tako ali ne, za čas ni mogoče niti pritrditi niti zanikati,« so dodali.
