-0.7 C
Ljubljana
četrtek, 15 aprila, 2021

Diplomat Božo Cerar o komentarju jugodiplomata na javni TV: Očitno so povabili nekoga, katerega stališča so znana že vnaprej ter poskuša omalovaževati in izničevati delo vlade

Osupljivo je, da so včeraj na nacionalni televiziji, ki uradno deluje v dobro vseh državljanov, kot kredibilno osebo za komentiranje aktualne slovenske diplomacije in zunanje politike, povabili “trdnjavo” jugokomunizma Iva Vajgla, ki ga moti povezovanje z Višegrajsko četverico, medtem ko ga pobožno romanje predstavnikov levih vlad v Rusijo, očitno ne, kar je priznani diplomat Božo Cerar, komentiral sledeče: “Očitno so povabili nekoga katerega stališča so znana že vnaprej, in da bo poskušal omalovaževati in izničevati delo vlade. Skratka, pogreval je tisto staro zgodbo o jedrni Evropi. A dejstvo je, da smo šli kot država odločno v smeri okrepitve naše pozicije v svetu, istočasno pa uresničevali našo zunanjepolitično Strategijo 2015, v kateri je jasno naveden pomen krepitve odnosov s Srednjo Evropo in Višegrajsko četverico. Slovenija se zaveda, da bo njen glas v EU močnejši, če bo imela zaveznice. Bistvena pomanjkljivost slovenske zunanje politike tako znotraj EU kot sicer, v zadnjih letih, je bila ta, da nismo bili spodobni najti zaveznice. Če si prepuščen samemu sebi, se ti slabo piše.

 

Včeraj so v oddaji Odmevi gostili nekoga, ki velja za politično-novinarsko-diplomatski “fosil” iz obdobja “titozoika” – Iva Vajgla. Ta ni samo nekdanji jugodiplomat ampak je tudi zamenjal cel kup političnih strank na levici. Toda po presoji nacionalne televizije je Vajgl očitno dovolj kompetenten in verodostojen za presojanje dejanj aktualnega predsednika vlade Janeza Janše in v zunanji politiki nadvse uspešne vladajoče koalicije, ki skuša nadoknaditi zamujene priložnosti na svetovnem političnem parketu, kar prejšnjim levim vladam ni ravno uspevalo. Slovenija se je znova pojavila na svetovnem diplomatskem zemljevidu, kar med drugim dokazujeta uspešen, nadpovprečno obiskan Blejski strateški forum, pa tudi nedavni obisk avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza. Leve vlade so, nasprotno, rade govoričile o nemško-francoskem vlaku, v resnici pa Slovenijo porivale v naročje obrobnih držav, kjer o Evropski uniji in Natu ni ne duha ne sluha.

Novinar Igor E. Bergant je uvodoma dejal, da se je včeraj na svojem prvem uradnem obisku v Sloveniji, po začetku pandemije covid-19, mudil avstrijski zvezni kancler Kurz, ki se je srečal s predsednikom Borutom Pahorjem in predsednikom vlade Janezom Janšo. Kurz in Janša sta se v pogovorih osredotočila na skupno sodelovanje v boju proti novemu koronavirusu v naslednjih mesecih pa tudi na problematiko ilegalnih migracij. Po navedbah Janše je covid-19 še vedno velika težava, a k sreči nimamo tako velikega števila obolelih in umrlih kot med spomladansko sezono epidemije, kar dokazuje, da smo se nekaj naučili. Glede nezakonitih migracij pa sta se strinjala, da bi morala EU bolje zaščititi svoje zunanje meje in nuditi več pomoči državam, ki bi se znova lahko znašle na udaru migrantskega vala. Ob tem je Kurz kritiziral držo Turčije, za katero je dejal, da zlorablja ilegalce kot orožje proti Evropi ter v zadnjem času krši mednarodno pravo v Sredozemlju. Hkrati je še izrazil solidarnost z Grčijo. Avstrija je močan gospodarski partner za Slovenijo, saj se nahaja kar na prvem mestu po naložbah v naši državi, Janša pa želi državo debirokratizirati, saj bi s tem dali tujim naložbam nov zagon. Dotaknila sta se tudi 100. obletnice Koroškega plebiscita, ob čemer je poudaril pomen solidarnosti s slovensko manjšino, a tudi zahtevo po priznanju nemško govoreče skupnosti pri nas.

Novinar Igor E. Bergant in diplomatsko-politični “fosil” Ivo Vajgl. (Foto: posnetek zaslona, rtvslo)

Na vprašanje, kako gleda na trenutno stanje slovensko-avstrijskih odnosov, še zlasti v dobi pandemije, pa Vajgl najprej sploh ni želel odgovoriti, ampak je zmedel novinarja s čestitkami za priznanje, ki ga je javna hiša menda dobila od “njih, gledalcev in poslušalcev”. Ko pa je Vajgla le uspelo orientirati k prvorazredni temi, torej avstrijsko-slovenskim odnosom, pa je ta dejal: “Dejansko imamo zelo veliko skupnih vprašanj, navrgla jih je pandemija, navrgli so jo begunci. Tako, da je prav, da se pogovarjamo, prav je tudi in ni presenetljivo, da je kancler kot prvi svoje potovanje v tujino izbral Slovenijo. Mislim, da so to vsi neki pozitivni znaki. Celo to plezanje bi se dalo dati v nek kontekst demonstrativnega izražanja dobre volje.” Ob tem je Vajgl še navedel pomen tega, da se na tovrstnih srečanjih govori o odprtih vprašanjih, problemih, ki jih je potrebno še rešiti in o nekih skupnih interesih v okviru EU. “Tukaj pa so precejšnja razhajanja med nami in med Avstrijo.” Slednja je po njegovem prepričanju del jedrne Evrope, naša prizadevanja pa gredo v smeri, da to ne bi bili.

Na vprašanje Berganta, kakšno vlogo igra Avstrija v srednjeevropskem prostoru, glede na to, da je ta tudi njen zgodovinski interesni prostor, pa je Vajgl odvrnil, da poskuša biti Avstrija v dobrih odnosih z vsemi svojimi sosedami, “ampak Avstrija se ne misli družiti z Višegrajsko četverico na temeljih, ki njih združujejo. In mislim, da zaradi tega Avstrijca tudi ni bilo na Blejskem forumu in še marsikoga drugega.” Glede “darila”, ki naj bi ga Kurz podaril slovenski manjšini ob 100. obletnici Koroškega plebiscita, in kar se po mnenju novinarja lahko razume kot nekaj pozitivnega ali pa kot nekaj pokroviteljskega, pa je Vajgl odvrnil, da so takšna jubilejna darila del avstrijske politične folklore. Po njegovem mnenju gre pri teh darilih običajno za nek denarni znesek, ki se ga lahko porabi za določene stvari. Ob tem je še dejal, da bi bil vesel, če bi to darilo pomenilo izpolnjevanje določb Avstrijske državne pogodbe. “Točno vemo kaj ni izpolnjeno in zakaj je danes število Slovencev na Koroškem in tistih, ki se še prištevajo k manjšini, nekajkrat manjše kot takrat, ko je bila državna pogodba sprejeta, in ko je obvezala Avstrijo, da skrbi za manjšino na svojem področju.” 

Avstrijski kancler Sebastian Kurz in slovenski predsednik vlade Janez Janša. (Foto: posnetek zaslona, rtvslo)

Ob tem je novinarja zanimalo, kje so tisti zadržki za notifikacijo že omenjene pogodbe, o čemer se je pred desetletjem veliko govorilo in, ali je morda krivo nasprotovanje Avstrije. Po mnenju Vajgla je še vedno čas, da se ta taktična napaka popravi in, da Slovenija po češkem vzoru notificira, da je naslednica države, ki je bila podpisnica Avstrijske državne pogodbe. Po mnenju Vajgla bi to morali narediti, ne glede na to, da Avstrijci ne bodo ravno navdušeni. A po njegovem se je, tako bilateralna sfera kot tudi širše v Evropi, spremenila na takšen način, da je mogoče sprejeti določene stvari, ki so logične in tudi mednarodnopravno utemeljen. Obenem je novinarja zanimalo zakaj slovenski politični voditelji po tradiciji preslišijo avstrijske pozive k priznanju nemško govoreče manjšine pri nas, na kar je Vajgl odvrnil: “Ko sem bil veleposlanik na Dunaju in še prej, sem se zelo angažiral okoli kulturnega sporazuma.”

Po mnenju Vajgla nemška zgodovinska manjšina v Sloveniji ni avtohtona narodna manjšina

“Ta dokument je bil podpisan zato, da se sprejme neka skupna dikcija, ki bi omogočila pripadnikom te majhne skupine nemško govorečih, ki je še v Sloveniji, vsekakor pa ne moremo govoriti o avtohtoni nemško govoreči manjšini. Lahko pa izraža svojo kulturno identiteto, da se povezuje z matično državo, ki je lahko Avstrija ali Nemčija. In enako bi veljalo po tem sporazumu za Slovence, ki živijo izven poselitvenega področja na Koroškem, se pravi na Štajerskem, na Dunaju in v nekaterih drugih avstrijskih mestih.” In če avstrijska stran ni izkoristila tega, kar ta kulturni sporazum ponuja, je po Vajglovem mnenju povsem odveč, da se ponovno nekdo oglaša z neko maksimalistično zahtevo in pritiskanjem na Slovenijo. “Mislim, da to ne sodi v kontekst takšnega prijateljskega odnosa in dogovarjanja.” Ob tem bi Vajgl še vprašal Kurza, kako je pri njih z neodvisnostjo medijev, neodvisnostjo sodstva, ločitvijo oblasti, spoštovanjem človekovih pravic, borbi proti ksenofobiji itd. “Tukaj ima Avstrija Slovenijo kaj za poučiti.”

Josip Broz Tito. (Foto: Printscreen/Youtube)

Za mnenje glede tega, da so na nacionalno televizijo povabili nekoga, ki je imel partijsko izkaznico in pridno delal za zločinski jugoslovanski režim, bil njegov tiskovni predstavnik, pozneje pa diplomat in član različnih levih političnih strank, dejansko ideoloških dedičev komunistične partije, danes pa se udinja kot zagovornik človekovih pravic in velik demokrat, ki kritizira slovensko vlado, zaradi povezovanja z Višegrajsko četverico, medtem, ko se je Slovenija v času levih vlad povezovala celo z državami, ki sploh niso članice EU in Nata in so znane kršiteljice človekovih pravic, smo povprašali priznanega diplomata Boža Cerarja, ki je stvar komentiral sledeče: “Očitno so povabili nekoga katerega stališča so znana že vnaprej, in da bo poskušal omalovaževati in izničevati delo vlade. V ospredje je vlekel odstopanje nekaterih srednjeevropskih držav Višegrajske skupine od določenih načel, vladavine prava itd. Skratka, pogreval je tisto staro zgodbo o jedrni Evropi, pa takšni drugi Evropi, o našem oddaljevanju itd. 

Janševa vlada je Slovenijo vrnila na evropski in mednarodni politični parket

“Glede trenutne zunanje politike in vlade pa gre reči sledeče: gre za primer države, diplomacije neke države, ki je izredno dobro izkoristila priložnost, ki jo predstavlja takšna kriza kot je covid-19. Skratka, vsaka kriza predstavlja na eni strani težavo, na drugi strani pa je tudi priložnost in moja teza je, da je slovenska zunanja politika oziroma vlada, izkoristila to priliko in to veliko bolj kot marsikatera druga država.” V nadaljevanju pa je Cerar dejal, da je kriza postavila diplomacijo v neko novo okolje: meje so se zapirale, države so se zapirale vase, mednarodne konference so se odpovedovale, udeležbe na mednarodnih zasedanjih organov mednarodnih organizacij so trpele, Slovenija pa se je v tem okolju izredno dobro znašla, s kombinacijo virtualne diplomacije in fizične diplomacije, in sicer tam kjer je bilo to v danem trenutku to mogoče. Tako so se uredili obiski tako pri nas, kot naših predstavnikov v tujini. Izpostaviti gre takšen dogodek kot je bil Strateški forum Bled. Slovenija je v teh razmerah okrepila odnose s sosedi, stiki so bili številčni. Če smo se hoteli dobro spopasti s to krizo, smo se morali s sosedi srečevati, kar se je zgodilo večkrat, tako pri nas kot pri njih.

Foto: Vlada RS

“To je bilo nuja, če smo se želeli iz te krize rešiti, da bi ohranili pretok prometa, ohranili proizvodnjo, vrnili ljudi iz tujine domov. Ko se je pojavila kriza, so bili odnosi s sosedi morda še bolj pomembni kot sicer. Ampak ne samo to, okrepili smo stike z našimi strateškimi partnerji.” Nemški in francoski minister sta bila pri nas. “To so naši strateški partnerji.” Cerar še navaja, da smo poleg tega normalizirali odnose z ZDA, ki je strateški partner. “Šli smo odločno v smeri okrepitve naše pozicije v svetu istočasno pa uresničevali našo zunanjepolitično Strategijo iz leta 2015, v kateri se jasno navaja pomen krepitve odnosov s Srednjo Evropo, z Višegrajsko četverico. Šli pa smo še korak dlje, poleg slednje se sedaj pojavlja še Central 5, ki vključuje Slovenijo, Avstrijo, Češko, Slovaško in Madžarsko.” Tudi v tem okviru se po mnenju Cerarja sedaj srečujemo in rešujemo stvari. “Seveda pa poznam te očitke, da se krepijo odnosi z Višegrajsko četverico, ki naj bi imela težave s spoštovanjem nekaterih načel. Oglašajo pa se seveda tisti, ki so bodisi molčali, bodisi ploskali v obdobju, ki ni tako daleč nazaj, ko so naši predstavniki množično romali v Moskvo.”

“Trdim, da je naša diplomacija v teh tednih in mesecih odlično opravila svojo vlogo”

“Torej je šlo za tesne stike z nekom, ki je verjetno veliko hujši kot katerakoli članica EU. Seveda ni povsod tako kot bi moralo biti, ampak poglejte, te isti ljudje se obnašajo dvolično. S tem pa polemiziram. Trdim, da je naša diplomacija v teh tednih in mesecih odlično opravila vlogo.” Ob tem Cerar še navaja, da delo še ni končano, saj bo treba nekako povrniti kredibilnost Slovenije v Natu. Na tem področju je namreč močan odpor znotraj nekaterih političnih strank, ki v tem trenutku delujejo proti krepitvi oziroma večanju obrambnega proračuna, ki je trpel leta in leta in smo v Natu predstavljali neke vrste farso, saj nismo bili sposobni vzdrževati lastne vojske. “Moj namen sicer ni polemizirati z Vajglom kot Vajglom. Vsi vemo kakšen je in ne bo se spremenil, vedeli smo že vnaprej kakšna stališča bo zastopal. Jaz pa bi vendarle, na vse tisto kar je rekel glede naše diplomacije, pripomnil, da  ji lahko v tem trenutku rečemo samo “kapo dol”!”

“Izkoristili smo to priložnost, ki jo je pandemija ponujala in krepili odnose s sosedi, okrepili odnose z našimi strateškimi partnericami, torej Francijo in Nemčijo, normalizirali odnose z ZDA, ki je zopet naša strateška partnerica in članica v Natu in država s katero zasledujemo iste cilje, pojavili smo se znotraj Evropske unije kot država članica, ki želi, da se njen glas sliši, ki želi, da se jo obravnava enakopravno. Mi ne govorimo o kakšnih jedrnih ali nejedrnih državah, mi govorimo o državah članicah EU, o enakopravnih članicah EU.” Smo proti dvojnim standardom. In stališča Slovenija glede EU so jasna, tako glede aktualne vlade kot tudi v splošnem. “Omenjal sem zunanjepolitično strategijo iz leta 2015. Slovenija in vlada podpirata nadaljno integracijo EU. Mi nismo za razbijanje EU, ampak za EU na pravnih temeljih, ne pa na dvojnih standardih. Smo za širitev evra, širitev Schengena.” Po njegovem prepričanju smo v resnici v tem trenutku ena izmed proaktivnih, evropskih držav in razvijamo odnose z različnimi članicami znotraj EU, tudi z Višegrajsko skupino oziroma srednjo Evropo, ampak po drugi strani pa tudi z Italijo in Španijo, ko gre za evropske zaveznice. “Slovenija se zaveda, da bo njen glas znotraj EU močnejši, če bo imela somišljenike, zaveznice. Bistvena pomanjkljivost slovenske zunanje politike tako znotraj EU kot sicer v zadnjih letih, je bila ta, da nismo bili spodobni najti zaveznice. Če si prepuščen samemu sebi, se ti slabo piše.”

Domen Mezeg

Zadnje novice

Sorodne vsebine