2.1 C
Ljubljana
petek, 19 aprila, 2024

Demokrati proti ukinitvi spomina na žrtve komunizma

Piše: Dr. Andreja Valič Zver

Ko se Golob z Gregorčičeve z rompompomom pripelje v drug konec Ljubljane na obisk k Šarcu, je to »prvovrsten« medijski dogodek. Ko pa se v Sloveniji zgodi svetovno srečanje Mednarodnega demokratičnega centra CDI ICD, to skorajda ni vredno omembe. Človek bi se smejal, če to ne bi bil nov žalostni dokaz izkrivljenosti naše večinske medijske scene. S častnimi izjemami so slovenski mediji spet padli na izpitu objektivnega in celostnega poročanja. A pustimo tokrat ob strani zlajnano zgodbo podaljšane roke oblasti, o kateri je visoki komunistični aparatčik Stane Dolanc nekoč ugotovil, da so »mediji v naših rokah«.

Posvetimo se raje vrhunskemu političnemu srečanju, kakršnega v Sloveniji še ni bilo. V Ljubljani in na Bledu so se zbrali in razpravljali o zdajšnjem svetovnem političnem trenutku nekdanji in sedanji predsedniki držav in vlad, ministri, evropski poslanci in drugi odločevalci ter vplivneži z desnosredinskega političnega pola. Pod vodstvom nekdanjega kolumbijskega predsednika Andrésa Pastrane in podpredsednikov Janeza Janše, Viktorja Orbána, Andreja Plenkovića in drugih je CDI ICD prerasel v najvplivnejše združenje demokratičnega centra. Njegove članice obravnavajo in poskušajo reševati nevralgične točke  svetovne politike. Sprejetih je bilo 14 resolucij, med drugim dve slovenski. Prva je bila namenjena slovenskemu pogledu na žgoče svetovne in evropske razmere, druga pa je pojasnjevala negotove razmere v Sloveniji. Udeleženci srečanja so soglasno obsodili tudi nerazumno odločitev Golobove vlade, da ukine dan spomina na žrtve komunističnih zločinov v Sloveniji. Evropsko in svetovno javnost je o barbarskem dejanju obvestil tudi evropski poslanec Milan Zver. Takoj je reagiralo tudi mednarodno združenje Platforma evropskega spomina in vesti (PEMC) in oblikovalo posebno izjavo, v kateri več kot 60 strokovnih institucij z vsega sveta izraža globoko zaskrbljenost ob ukinitvi nacionalnega dneva spomina, ki ga je lani razglasila Janševa vlada. PEMC poudarja, da ta odločitev Golobove vlade kaže nespoštovanje spomina na nedolžne žrtve in ne pripomore k izgradnji enotne in odporne Evrope. Ob vstopu v EU se je Slovenija zavezala k spoštovanju demokratičnih načel in evropskih vrednot, med katere sodi tudi pravica do spomina in poprave krivic. PEMC opozarja, da razgradnja posledic totalitarnega sistema na območju nekdanje Jugoslavije poteka prepočasi in da so se na tem ozemlju zgodili novi krvavi spopadi, ki se sedaj ponavljajo v Vzhodni Evropi. Da se zgodovinske zablode ne bi ponavljale, je Evropa sprejela celo vrsto zavez. V njih je jasno in nedvoumno obsodila vse zločinske totalitarne režime – fašizem, nacionalni socializem in komunizem. PEMC izpostavlja dejstvo, da je bilo na slovenskem ozemlju do sedaj odkrith več kot 700 morišč. Takoj po koncu 2. svetovne vojne je bilo tukaj pobitih več kot 100.000 ljudi različnih narodnosti. Zato je odprava pravice do spomina in spoštovanja vseh žrtev, ki še vedno niso uradno pokopane, obsojanja vredno dejanje.

Na srečanju je bila še posebej zanimiva razprava o Južni Ameriki, kjer se v letošnjem letu pripravljajo na 5 parlamentarnih volitev, naslednje leto pa jih čaka še 6. Po mnenju navzočih politikov in pisca Alejandra Peñe Escluse, ki je razkril delovanje Foruma São Paolo, bi bilo nujno treba ustanoviti mednarodno opazovalno telo za nadzor volitev. Dobršen del južnoameriških režimov je namreč močno povezan z narkokarteli. V navezi z Rusijo, s Kitajsko in z Iranom dobesedno kradejo volitve, o čemer bo govor tudi v novi knjigi, ki jo pripravlja Esclusa.

Na blejskem srečanju CDI ICD sem sodelovala kot predsednica Inštituta dr. Jožeta Pučnika. V svojem pozdravnem nagovoru sem poudarila, da je v zadnjem obdobju znova dvignil glas t. i. kulturni marksizem, ki ima sicer globoke korenine v zgodovini komunističnega gibanja. Kulturno hegemonijo poskuša doseči s radikalno mentalno preobrazbo, s spremembo software of mind človeka. Slovenija je kot država s slabo izvedeno demokratično tranzicijo še posebej ranljiva. Zato se je tovrstnim totalitarnim refleksom treba upreti skupaj z demokrati na svetovni ravni.

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine