Včeraj je portal Slovenske tiskovne agencije objavil novico, da je murskosoboški škof Peter Štumpf preklical vse premestitve duhovnikov, med drugim tudi dekret o umiku beltinskega župnika Alojza Benkoviča. Slednji je za STA potrdil, da je dekret preklican in da do nadaljnjega ostaja v Beltincih. Škof je Benkoviča umaknil iz beltinske župnije z rednim dekretom, vendar se slednji s tem ni strinjal in je sprožil postopke pred cerkvenim sodiščem. To bi moralo za zgladitev spora najprej določiti mediatorja, če mediacija ne bi uspela, pa naj bi stekel cerkveni postopek. Do odločitve sodišča bi župnik Benkovič ostal v beltinski župniji.
Po poročilu STA je škof z umikom dekreta o Benkovičevi premestitvi preklical tudi dekret o imenovanju Borisa Kučka za beltinskega župnika ter mu poslal dekret o imenovanju za kaplana v Ljutomeru, kjer je do sedaj deloval kaplan in začasni župnijski upravitelj Zoran Car, medtem ko je bil ljutomerski župnik Andrej Zrim po letošnji veliki noči začasno umaknjen zaradi suma zlorabe (ni nujno, da gre za sum spolne zlorabe, lahko gre tudi za sum grobega ravnanja z otroki). Precej težav naj bi imel škof Štumpf tudi z uporom vernikov v župnijah Tišina in Bakovci, kjer je nameraval opraviti premestitve. Kasneje naj bi dekrete o premestitvah umaknil, ni pa znano, ali se je to zgodilo zaradi odziva vernikov ali so o tem razpravljali tudi na zasedanju škofovske konference. Štumpf je sicer v sporočilu za javnost zavrnil vse očitke, ki so se ob premestitvah pojavljali v javnosti, in zatrdil, da so bili vsi postopki zakoniti, potrebni in za župnije najboljša rešitev. Za župnijo v Beltincih pa je zapisal, da je na podlagi redne pastoralne vizitacije ugotovil vrsto nepravilnosti pri njenem vodenju. Celotno sporočilo, ki ga je v začetku meseca objavil škof Štumpf, si lahko preberete TUKAJ.
No, kot kaže, je do nekaterih premestitev vendarle prišlo, saj je Boris Kučko, dosedanji kaplan v Beltincih, odšel v Ljutomer, medtem ko se dosedanji ljutomerski kaplan in začasni upravitelj iste župnije Zoran Car seli v župnijo Črenšovci. Ni nam pa uspelo izvedeti, kje bo svojo službo opravljal letošnji novomašnik Aljaž Baša, ki je prav tako kot škof Štumpf doma iz župnije Beltinci. Namreč, na spletni strani murskosoboške škofije so še vedno objavljeni stari podatki.
O dogajanju v murskosoboški škofiji smo na spletni strani Demokracija pisali že pred kratkim, ko smo tudi opozarjali na politične razsežnosti težav, ki jih ima škof (članek si lahko preberete TUKAJ), pri čemer precej vidno vlogo igra tudi sedanji Dnevnikov novinar oz. pomurski dopisnik Dejan Karba, sicer diplomirani teolog, ki je postal znan v številnih aferah, ko je na Delu pisal o aferi Patria ter o domnevnem sinu kardinala Franca Rodeta.
Včerajšnje sporočilo je bilo precejšnje presenečenje za marsikoga, sprožilo je tudi precej ugibanj o tem, ali gre samo za začasno preložitev napovedanih premestitev, ki so sicer stalna praksa v Cerkvi (na Slovenskem redni dekreti o premestitvi običajno začnejo veljati prvega avgusta vsako leto) ali pa se je škofu zgodilo to, da so mu enostavno vzeli avtoriteto. Namreč, postopek z Benkovičem bi utegnil trajati kar nekaj časa, prav tako pa se postavlja vprašanje, ali gre v ozadju morda tudi za oblikovanje nekakšne koalicije proti škofu, ki naj bi jo sestavljali tako duhovniki kot laiki.
Je pa zanimivo, da je prav murskosoboška škofija že vse od svoje ustanovitve naprej (leta 2006) najbolj težavna glede pokorščine. Podobne težave je tam imel že prvi murskosoboški škof Marjan Turnšek. Dodatna oteževalna okoliščina pa je najbrž tudi ta, da je škof Štumpf doma prav iz župnije Beltinci, torej iz župnije, kjer sedaj namerava zamenjati župnika. Kot piše v Svetem pismu, nobenega preroka ne sprejmejo v domačem kraju in to najbrž drži tudi v tem primeru. A glede na dogajanja lahko dvomimo, da bi imel kateri drugi škof, ki bi prišel od drugod, več sreče.
Če upoštevamo, da je imel škof Štumpf še ne tako dolgo nazaj tudi težavo pri urejanju zadev v župniji Sv. Jurij v Prekmurju, od koder je moral praktično na silo odvleči župnika Martina Vöroša, je očitno mogoče opaziti, da je v tem delu Slovenije prisotno precej nepokorščine. Mimogrede, vsak duhovnik ob posvečenju svojemu škofu ordinariju (in vsem njegovim naslednikom) obljubi pokorščino. Znano je sicer, da škofje ordinariji premestitev ne izvajajo na slepo, ampak po posvetovanju z duhovniki. Upori premestitvam pa navadno pomenijo razpad sistema. Normalno je, da se tudi škof kdaj zmoti ali prenagli, a ko se proti škofu oblikuje celo nekakšna koalicija upornih duhovnikov (s svojimi podporniki iz laiških vrst vred), je to znak za alarm! Bizarno pa je tudi to, da iz umika duhovnika zaradi suma spolne zlorabe nekateri delajo afero, čeprav gre vsaj v zadnjih letih za normalno prakso. V primeru umika župnika v eni od treh župnij v Velenju se je zadeva končala tako, da je bil župnik opran krivde in se je tudi vrnil na župnijo. Zato je nerazumljivo, zakaj bi to sedaj predstavljal problem.
Sedaj se lahko vprašamo, kaj bo sledilo – v današnjem članku v Dnevniku že omenjeni Dejan Karba namiguje, da je samo še vprašanje časa, kdaj bo škof Štumpf razrešen vodenja škofije in da bo morda predčasno pristal v pokoju (tako kot pred petimi leti zaradi afere s finančnim propadom mariborske nadškofije tedanji ljubljanski nadškof Anton Stres in že omenjeni Marjan Turnšek, ki je bil tedaj kratek čas mariborski nadškof), da bo morda postal le še nekakšen pooblaščenec za Slovence po svetu ali pa bodo v Vatikanu našli zanj kakšno službo. Za njegovega naslednika pa Karba predvideva kar nadškofa Turnška, kar je precej bosa. Namreč, v Cerkvi velja praksa, da se škofje ne vračajo v škofijo, ki so jo enkrat že zapustili, Marjan Turnšek pa je bil prvi škof v Murski Soboti, nato pa je »napredoval« v nadškofa in bi lahko sedaj vodil murskosoboško škofijo kvečjemu kot apostolski administrator, če bi ga za to pooblastil Sveti sedež. Res pa je, da je škof Štumpf na nedavni pridigi na praznik Marijinega oznanjenja ob koncu dejal, da »samo Bog ve, ali se bomo prihodnje leto še lahko srečali na ta praznik tukaj v Turnišču«. (pridigo si lahko v celoti preberete TUKAJ). Obstaja sicer možnost, da enostavno dvigne roke od dogajanja in se odpove murskosoboški škofiji. Po nekaterih informacijah bi lahko prevzel vodenje celjske škofije, kjer je dosedanji škof Stanislav Lipovšek dopolnil predpisano starost za upokojitev (75 let) in se poslavlja od vodenja škofije. Letos je namreč Štumpf tudi birmoval v eni od celjskih župnij.
In kdo bi potem vodil škofijo Murska Sobota? Lahko da bo nekaj pod upravo mariborskega nadškofa Alojzija Cvikla in da bo Sveti sedež novega ordinarija v Murski Soboti imenoval šele po nekaj letih. Ni izključeno niti to, da bi Sveti sedež imenoval posebnega vizitatorja oz. pooblaščenca, ki bi med tamkajšnjimi duhovniki »naredil red«. A nekaj je jasno: nasprotovanja, ki jih doživlja škof Štumpf, imajo očitno tudi politično razsežnost, o čemer smo že pisali. Očitno so v igri tudi številne osebne zamere. In če bi tudi Sveti sedež klonil pod težo interesov škofovih nasprotnikov, bi to pomenilo nedvomno zelo velik udarec za Cerkev na Slovenskem.
