Slovenska prestolnica nima božičnega sejma. Politična korektnost in njeni apologeti so opravili svoje. Ljubljana ima »praznični sejem«, beseda božič je spet postala nezaželena. Tokrat iz drugačnih razlogov. Če se v nekdanji državi katoličani s svojimi prazniki niso skladali s socialističnim konceptom partije, sodobna agenda pravi, da bi pretirano poudarjanje proslavljanja tradicije Kristusovega rojstva lahko povzročilo nelagodje in občutek odrinjenosti pri »novih« Evropejcih.
Številne božične sejme so preimenovala tudi druga evropska mesta. V Amsterdamu se sejem po novem imenuje zimska parada, v Bruslju zimske radosti, v Londonu zimsko naselje, v Münchnu zimski festival, v Kreuzbergu zimski sejem. Gre za načrten projekt multikulturalizma, adventni čas pa namesto blagoslova propaganda sekularne strpnosti. Toda najbolj skrb vzbujajoča so prizadevanja za islamizacijo božiča. Nova teologija temelji na premisi, da je bil Jezus Alahov prerok, ki je napovedal Mohameda, da bi vzpostavil šeriatsko pravo. To umetno združevanje krščanstva in islama, bolj znano kot »kristjanislam«, je najbolj očitno v Zahodni Evropi, ki postaja svetopisemsko vse bolj nepismena.
Na Norveškem je tako v mestu Skien osnovna šola, kjer že drugo leto zapored ne berejo samo verzov iz Svetega pisma, ampak tudi iz Korana. Bruce Bawer, pisatelj in kulturni kritik, temu pravi »hvaležna predstava evropskega islama«, kjer ni prostora ne za križ ne za božično drevesce, ampak za arabske molitvene preproge in hidžab za dekleta. V Kingstonu v bližini Temze je cerkev Vseh svetnikov, kjer poteka skupno praznovanje rojstva Mohameda in Jezusa. Na Škotskem na »zimskih festivalih« ni več religioznega ozračja, v Nemčiji v nekaterih šolah ne prepevajo več božičnih pesmi, ker to »ni združljivo z islamom«, v Italiji se božične zabave po novem imenujejo festivali veselih praznikov.
Ideja tovrstnega križanja je stara sto let. V knjigi Praktični idealizem ga je napovedal Richard Coudenhove-Kalergi. Njegova prizadevanja, ki jih je podpirala tudi družina Rothschildov, so šla v smeri likvidacije evropskih narodov in njihove krščanske tradicije. Danes javnosti malo znan avstrijski politik in ustanovitelj panevropskega gibanja je sanjal o Evropejcu kot človeku mešane (evrazijsko-negroidne) rase; od tod tudi izraz »Kalergijevi otroci«. Kakor je tekel čas naprej, so načrt izpilili kulturni marksisti, zato ne gre več samo za raso, ampak za talilni lonec, kjer bi se pomešale med sabo kulture, tradicije in vere. Zagovorniki tega »novega svetovnega reda« pravijo, da je to plemenit humanitarni načrt, a v resnici vodi k največjemu genocidu v zgodovini človeštva. Posledice so najbolj vidne ravno pri praznovanju božiča. Katoliška simbolika se mora umikati, napad na tradicijo, družino in kulturo postaja evropski način življenja. Evropa (in z njo Slovenija) je bolj kot kadar koli soočena s kataklizmičnimi spremembami, ko tektonske plošče različnih civilizacij trkajo druga ob drugo.
Drage bralke in dragi bralci, nekaj morate vedeti. Narodi in kulture Evrope niso nastali in bili zgrajeni, da bi propadli, ampak da bi obstali. Del te tradicije je adventni čas. In božična Evropa je tista Evropa, ki si jo želimo, ki se je spominjamo, ki jo živimo in jo moramo živeti. Tako Evropo smo dobili kot dediščino od naših prababic in pradedov, pogumnih žena in mož, ki so pred stoletji na tej zemlji pustili korenine in svoja ognjišča branili tudi z ognjem in mečem. Ne pozabite, kdo ste in od kod prihajate, kaj ste dobili v hrambo in kaj morate izročiti zanamcem. Ne dopustite, da bo ta družba propadla, da bo zavladal kaos in se bo civilizacija stare celine zrušila. Ravno zaradi poudarjanja te tradicije in slovenske kulture se je tudi revija Demokracija znašla na udaru. Multikulturalisti, jezdeci uničenja, jo želijo izbrisati iz medijskega prostora. Božič je primeren čas, da vam obljubim, da od uredniške politike ne bomo odstopili niti za milimeter. Toda brez vas tega ne moremo storiti. Že do zdaj ste nam zvesto stali ob strani, pomagali po svojih močeh in zmožnostih, nas spodbujali in podpirali. Za vse smo vam iz srca in dna duše neizmerno hvaležni.
Božični čas, ti čarobni adventni dnevi, so globoko zakoreninjeni v našo kulturo in tradicijo. Božič bo vedno v naših mislih in srcih, naj bo tudi na naših ustnicah; ubesedimo ga, ne bojmo se o njem govoriti. To je naš praznik, je del nas, ob njem so zrasli čudoviti ljudje. Ne dopustite, da nam ga vzamejo.
Želim vam blagoslovljen božič, mir v duši in pogumno srce v prsih.
