Piše: Vida Kocjan
Slovensko gospodarstvo v letu 2025 kaže nenavadno sliko: dobički rastejo, realna dodana vrednost pa je komaj opazna. O tem, zakaj takšni podatki niso dober znak za prihodnost, ter o šibki konkurenčnosti, stroških dela, energentih in nujnih ukrepih smo se pogovarjali z enim najboljših poznavalcev slovenskega gospodarstva – Bojanom Ivancem, CFA, CAIA, glavnim ekonomistom Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).
DEMOKRACIJA: Spoštovani gospod Ivanc, kakšna je vaša celovita ocena poslovanja slovenskih gospodarskih družb v letu 2025? Kaj vas je pri podatkih Ajpesa najbolj presenetilo?
Bojan Ivanc: Ocena ni celovita, ker so v danem trenutku javno razkriti le nekateri podatki. Prva objava Ajpesa o poslovanju družb v letu 2025 ne omogoča poglobljene presoje po dejavnostih ali posameznih družbah. V majhnem slovenskem gospodarstvu lahko le poslovanje enega podjetja vpliva na agregat, kot je neto dobiček, ki je razlika med celotnim dobičkom družb in izgubo pri družbah, ki poslujejo z njimi.
Dodana vrednost se je v letu 2025 v družbah realno povečala le za 0,4 odstotka, nominalno za 4 odstotke, kar potrjuje zelo šibko gospodarsko rast (1,1 odstotka v 2025). Opozoriti je treba, da se je dodana vrednost sicer povečala za 4 odstotke, in ne za 5 odstotkov, kot izhaja iz prve objave Ajpesa, saj se je med letoma spremenila sestava družb, ki so oddale letne izkaze (Ajpes poroča o rasti pri istih družbah). Produktivnost dela se je nominalno povečala za 5,2 odstotka (v agregatu vseh podjetij za 2025 in 2024), realno (upoštevaje prej omenjeni deflator) pa zgolj za 1,7 odstotka.
GZS je bila kritična do prve objave Ajpesa. Kaj natanko manjka v teh podatkih?
To je agregaten nabor določenih podatkov iz letnih poročil, ki so nerevidirani in nekonsolidirani. Sploh poudarek na nekonsolidiranih finančnih izkazih je pomemben, saj pomeni, da se pri lastniški prepletenosti družb določeni poslovni kazalniki vsebinsko podvajajo. Neto dobiček pri odvisni družbi pomeni pri obvladujoči rast vrednosti naložbe, kar pomeni višji neto dobiček. Niso tudi še dosegljivi podatki po dejavnostih in ključni agregati, kot so EBITDA, stroški dela in investicije. Običajno prejmemo tudi podatke za posamezne družbe, vendar nekje konec meseca maja. V javnosti je veliko pozornosti uprte v rast neto dobička, vendar tu opozarjamo na naslednje: k 12-odstotni rasti neto dobička gospodarskih družb naj bi največ prispevale strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, energetika ter predelovalne dejavnosti. Pri tem velja poudariti, da prvi dve dejavnosti običajno ne prispevata veliko k rasti neto dobička, saj imata relativno majhen makroekonomski pomen z vidika zaposlenosti in ustvarjene dodane vrednosti (10 odstotkov). Predelovalne dejavnosti imajo 22-odstotni delež v dodani vrednosti in trgovina 11-odstotnega.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
