Piše: Vida Kocjan
Ministrica za pravosodje Andreja Katič je napovedala, da bodo poročilo o notranji reviziji nakupa stavbe na Litijski posredovali tožilstvu in policiji ter ga tudi javno objavili. Poročilo močno obremenjuje Dominiko Švarc Pipan, Klemena Boštjančiča in Roberta Goloba.
Služba za notranjo revizijo na pravosodnem ministrstvu je 14. junija končala revizijo nakupa stavbe na Litijski 51 v Ljubljani. Vodja službe Suzana Hötzl je revizijo predala aktualni ministrici Andreji Katič in vršilki dolžnosti generalnega sekretarja Saši Renko. Ministrstvo naj bi po napovedih revizijo, ki je informacija javnega značaja, objavili že prejšnji teden, ko naj bi jo tudi komentirali.
Na objavo revizije je javnost čakala zaman, ministrstvo naj bi iskalo »podlage« za javno objavo. Začelo se je zapletati in posredno tudi groziti revizorki, ki je odšla na dopust. Nekateri so opozarjali, da revizorka potrebuje policijsko varovanje.
Rokohitrski kriminal
Revizorsko poročilo so neuradno pridobili nekateri mediji, ki pa so objavljali samo njegove dele, ne pa celote. Po teh navedbah poročilo »zelo močno obremenjuje takratno ministrico za pravosodje Dominiko Švarc Pipan, ministra za finance Klemena Boštjančiča in predsednika vlade Roberta Goloba«. Slednji so namreč nezakonito prerazporedili sredstva iz proračunske rezerve za nakup nepremičnine na Litijski. Revizija je samo potrdila to, na kar so ves čas opozarjali v SDS, največji opozicijski stranki. SDS je konec januarja letos zoper ministrico Dominiko Švarc Pipan vložila interpelacijo, slednja je nato odstopila kot ministrica.
Povod za interpelacijo SDS je bil klientelistični nakup degradirane stavbe na Litijski v Ljubljani na račun slovenskih davkoplačevalcev. Vlada je nakup stavbe in prerazporeditev sredstev za to odobrila konec decembra kar s sklepom na dopisni seji. Problematičnih je več okoliščin. Stavba je stala 7,7 milijona evrov ob tem, da jo je pred petimi leti prodajalec kupil za samo 1,7 milijona evrov. Ministrstvo za pravosodje pa nato ni preverilo cenitve pred nakupom, prav tako ni izvedlo svoje izmere stavbe niti skrbnega ogleda stavbe, saj o tem ni zapisnika. Pogodba o nakupu tudi ni bila notarsko overjena pred plačilom, do katerega je prišlo le dan po podpisu pogodbe. Ministrstvo bi hipotetično lahko ostalo brez stavbe in brez denarja. V SDS so januarja to označili za »rokohitrski kriminal«. Pogodbo o nakupu je podpisala Dominika Švarc Pipan, kot pravnica pa je opustila vsa dolžna ravnanja in vse varnostne varovalke za izvedbo posla.
Med razlogi za interpelacijo so v SDS januarja izpostavili sum storitve kaznivega dejanja nevestnega dela v službi, kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev, sum zlorabe uradnega položaja in zavajanje javnosti. Švarc Pipanova je namreč javno navajala neresnice, med drugim je lagala, da so na ministrstvu opravili cenitev, kar se je kasneje izkazalo za neresnično. Dejala je tudi, da nakup ni bil negospodaren, pri čemer jo je demantiralo Državno odvetništvo RS. Švarc Pipanova se je ministrskega stolčka oklepala do zadnjega, pri tem je imela vso podporo Roberta Goloba. Zdaj pa je nastopil trenutek resnice. Po neuradnih navedbah so podobne ali kar enake kršitve, kot jih je ugotovila notranja revizija pravosodnega ministrstva, ugotovili tudi na Računskem sodišču RS, kjer izvajajo revizijo zaključnega računa državnega proračuna.
Denar namesto poplavljenim za nakup malo vredne stavbe
Vlada je za nakup stavbe na Litijski cesti v Ljubljani konec decembra lani zagotovila 7,7 milijona evrov, od tega je ministrstvu za pravosodje iz splošne proračunske rezerve zagotovila 6,5 milijona evrov. Še pred tem je na proračunsko rezervo prenesla denar s postavke za sanacijo poplavljenih območij.
Dominika Švarc Pipan se zdaj izgovarja, da se bo na vse očitke iz revizije sistematično odzvala, ko se bo z njo seznanila. Poročila notranje revizije naj namreč ne bi bila niti prejela niti je niso o tem obvestili. Zahtevala naj bi ga bila od ministrice Andreje Katič in od revizorke. Katičeva je potrdila, da je revizijo prejela 14. junija. Že 29. aprila pa je napovedala, da bo zaradi nakupa stavbe vložila kazensko ovadbo. Razkrila je, da je bilo pridobivanje dokumentacije za stavbo zelo oteženo, saj se ta ni hranila skladno s predpisi. Za to je bila odgovorna Dominika Švarc Pipan. Znano je, da se z ministrskega mesta kar ni mogla posloviti, ker je menda »varovala dokaze«, za nakup pa je javno obtoževala uradnike na ministrstvu.
Neuporabna stavba
Katičeva, ki je nasledila Švarc Pipanovo, je konec aprila še izpostavila, da objekta na Litijski 51 ta čas ni mogoče uporabljati. Zaradi neplačevanja energije je bila že v letu 2015 prekinjena dobava energije, že dlje časa je stavba izpostavljena zatekanju meteorne vode skozi odprta okna, poškodovana je tudi hidroizolacija na strehi. Izvedenci so ministrstvo tudi opozorili, da je stavbo čim prej sanirati, da bodo preprečili nadaljnjo škodo tudi na konstrukcijah, ki sedaj še niso poškodovane. Med drugim je treba urediti streho, sistem prezračevanja, zamenjati celotno stavbno pohištvo in vse talne obloge, namestiti ustrezno toplotno izolacijsko fasado in položiti toplotno zvočno izolacijo, izdelati estrihe, finalne tlake. Poškodovani so stropi, treba je narediti vso inštalacijo na novo in zagotoviti tudi ustrezno sodobno prezračevanje prostorov. Groba ocena potrebnih finančnih vlaganj za saniranje stavbe je ocenjena na 5,55 milijona evrov, je izpostavila Katičeva in dodala, da ministrstvo teh sredstev nima.
Katičeva kazenske ovadbe napovedala že aprila
Andreja Katič je že 29. aprila poudarila, da ji na podlagi dosedanjih ugotovitev in pridobljenih podatkov odgovornost nalaga, da tudi sama poda kazensko ovadbo. Na vprašanje, zoper koga bi jo podala, pa je odgovorila, da je to na organih pregona. Nakup stavbe na Litijski je že aprila preiskoval tudi Nacionalni preiskovalni urad (NPU).
Ministrstvo za pravosodje je stavbo prevzelo 7. maja 2024, tako je bilo zapisano v dodatku k pogodbi. Zdaj tudi ne vedo, čemu bo stavba namenjena. Katičeva je aprila dejala, da objekt v celoti ni primeren za potrebe sodišč in tudi ne za potrebe pravosodnih arhivov, kot se je nekaj časa govorilo. Iz izvedenskega mnenja namreč izhaja, da bi za namestitev arhivov in knjižnice novi uporabnik lahko uporabljal prostore v kleti in zaklonišču ter na plošči nad zakloniščem, ne pa po posameznih etažah. Ker se stavba dolgo časa ni uporabljala, se pojavlja tudi dvom o ustreznosti priložene energetske izkaznice.
Znano je tudi, da z nakupom stavbe na pravosodju niso bili seznanjeni, po nakupu pa so dejali, da je stavba za njihove potrebe popolnoma neustrezna.
V zvezi s površino stavbe je ministrica Andreja Katič konec aprila 2024 spomnila na zahtevo, da mora skupna površina poslovnih prostorov znašati okvirno 5000 kvadratnih metrov. Iz zdaj popisanih površin pa je razvidno, da je prostorov, ki ustrezajo razpisnemu kriteriju, za več kot 40 odstotkov manj. Statika stavbe naj bi bila sicer ustrezna.
Pretekla navajanja ministrice Andreje Katič se skladajo z ugotovitvami notranje revizije na ministrstvu, in kot kaže, tudi z ugotovitvami računskega sodišča. Z njimi se ne strinja samo Dominika Švarc Pipan, v finančnem delu pa se posledično ne strinjata niti finančni minister Klemen Boštjančič niti predsednik vlade Robert Golob.
Katičeva se boji Goloba
Zdaj se je izkazalo, da se Andreja Katič poročilo notranje revizijske službe boji pokazati Robertu Golobu, saj ga ta močno obremenjuje. Po javnih objavah dela poročila prejšnji teden, da je bil Robert Golob z vsem skupaj podrobno seznanjen, so iz njegovega kabineta sporočili, da te navedbe odločno zavračajo. Dodali so, da ne drži, da je bil Golob pred podpisom pogodbe seznanjen z vsemi dejstvi in okoliščinami nakupa. Potrdili pa so, da je imel Golob v fazi odločanja na seji vlade vpogled »v uradno vladno gradivo«. »Obtožbe, ki se v tem trenutku pojavljajo v medijih, sklicujoč se na poročilo notranje revizijske službe, katerega status, kot je razumeti poročanje medijev, sploh še ni znan in na katerega se ni bilo mogoče odzvati, je zavajajoče in poskuša preusmeriti pozornost s tistih, ki so vsebinsko stali oz. odobrili navedeni posel, na tiste, ki so zagotovili denar v skladu z veljavnimi pravili,« pa so v odzivu ocenili na finančnem ministrstvu.
Pojasnili so, naj s poročilom notranje revizije ministrstva za pravosodje ne bi bili seznanjeni niti v fazi priprave osnutka. Prav tako niso bili pozvani, da se do kakršnih koli trditev opredelijo. Klemen Boštjančič in Robert Golob sta nato »udarila« še po vodji revizijske službe na ministrstvu za pravosodje. Nista pa se dotaknila revizorjev na računskem sodišču, ki ugotavljajo zelo podobno kot revizijska služba na ministrstvu. Po dostopnih podatki so revizorji računskega sodišča svoje ugotovitve že posredovali imenovanim in »se usklajujejo«. A kako? Tako, da po navedbah naših virov in tudi nekaterih medijev vsi skupaj pritiskajo na predsednico računskega sodišča Janjo Ahlin, naj vpliva na vsebino poročila v tem delu.
Kako je vse sploh prišlo v javnost?
To so zdaj v sicer anonimnem pismu pojasnili nekateri zaposleni na ministrstvu za pravosodje. Afera Litijska naj bi se začela naključno, in sicer takrat, ko je Vesna Vuković, takrat še generalna sekretarka Gibanja Svoboda, iz vladnih gradiv nenadoma ugotovila, da je prodajalec stavbe na Litijski 51 koprski podjetnik Sebastjan Vežnaver. Po navedbah portala pozareport.si naj bi ga Vukovićeva osebno sovražila. Dejala naj bi, da Vežnaver tokrat res ne bo zaslužil, da ne sme zaslužiti. Zadevo je predala sebi naklonjenim medijem (Pop TV in portal Necenzurirano). Kmalu zatem naj bi bila z Golobom še pritlehno ugotovila, da bi se dalo z Litijsko na pladnju pred evropskimi volitvami tudi dodobra sesuti konkurenčne Socialne demokrate, zato sta vplivala na pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan. Slednjo naj bi Golob želel uporabiti celo za t. i. sovražni prevzem stranke SD. Ko so vsi skupaj ugotovili, da so šli predaleč, saj sta bila v nakup stavbe vpletena tudi Golob in Boštjančič, predsednik in podpredsednik vlade, so akterji začeli spreminjati taktiko. Vukovićeva in Golob naj bi bila »malo preveč zadela tudi v samo generacijsko srce stare partije, ko sta na hitro zrušila generalnega sekretarja SD Klemena Žiberta, smrtno pa tudi ranila Igorja Šoltesa, takratnega državnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje, ki naj bil tudi sodeloval pri tem nakupu.
Vedeli, sodelovali, zdaj ne vedo ničesar
Revizijsko poročilo o nakupu stavbe na Litijski 51 močno bremeni predsednika vlade Roberta Goloba, podpredsednika vlade in finančnega ministra Klemena Boštjančiča ter zdaj že nekdanjo ministrico za pravosodje Dominiko Švarc Pipan. Vsi trije pričakovano vse zanikajo, dejstva, povzeta po navedbah zaposlenih na ministrstvu, revizijskem poročilu in portalu pozareport.si, pa so naslednja:
Dominika Švarc Pipan: Osebno naroči nakup stavbe na Litijski, podpiše investicijsko dokumentacijo, javno hvali ugodno ceno, predlaga gradivo vladi, sodeluje pri potrjevanju vladnih sklepov in podpiše kupo-prodajno pogodbo. Zdaj pa o projektu ne ve nič, pri vsem naj bi bila zavedena.
Klemen Boštjančič: Potrdi projekt, osebno sodeluje na več sestankih, potrdi pogodbo, prerazporedi in zagotovi sredstva, potrdi projekt in predlaga gradivo vladi. Zdaj tudi on o tem ne ve nič.
Robert Golob: Kot premier sprejme investicijsko dokumentacijo, vlada pod njegovih vodstvom pa trikrat potrdi tri sklepe. A zdaj tudi Golob o tem projektu ne ve nič.
Ivan Simič: »Notranja revizorka je končala svoje poročilo in zdaj se ve, kdo je odgovoren!«
Mag. Ivan Simič, davčni strokovnjak, je komentiral obrat v aferi Litijska: »Kaj sedaj porečejo napadalci na zaposlene na ministrstvu za pravosodje glede stavbe na Litijski 51? Notranja revizorka je končala svoje poročilo in zdaj se ve, kdo je odgovoren. Bo kdo zmogel reči oprostite?«
Jelka Godec, vodja poslanske skupine SDS: »To, da notranje revizijsko poročilo dokazuje, da je predsednik vlade skupaj z dvema ministroma, Boštjančičem in Švarc Pipanovo, nezakonito prerazporejal sredstva iz proračunske rezerve za nakup podrtije na Litijski, smo v Poslanski skupini SDS trdili že v okviru interpelacije Dominike Švarc Pipan, ki je bila vložena konec januarja. Poslanska skupina SDS je v začetku februarja zahtevala tudi sklic izredne seje državnega zbora zaradi korupcije v vladni koaliciji, pri čemer je med drugim opozarjala prav na sporno vlogo predsednika vlade in ministrov pri nakupu stavbe na Litijski. Predsednik vlade je sicer namigoval, da se bo skozi preiskavo dokazalo, da za vsem stoji stranka SDS, a je revizija afere Litijska na koncu obremenila prav njega in njegove ministre, kar smo v Poslanski skupini SDS ves čas dokazovali in se to sedaj tudi potrjuje.«
Monika Gregorčič, ekonomistka in nekdanja poslanka, o sprenevedanju in zavajanju vladajočih: »Kakšno sprenevedanje in zavajanje; seveda so odgovorni tisti, ki so posel izpeljali in ga plačali z našim denarjem, če pa so bili pri tem zavedeni in prevarani, toliko huje, ker so torej neodgovorni in nesposobni za tako odgovorne funkcije. In zato bi tudi morali odgovarjati!«
