Piše: I. M. (Nova 24TV)
Ministrica Alenka Bratušek je že povedala, da bodo zaradi poplav trpeli nenujni infrastrukturni projekti. Vlada je s poplavami dobila izvrstni izgovor, zakaj se do zdaj – pa tudi v prihodnje – v državi nič ne bo zgodilo. A to ne pomeni, da je javna blagajna povsem prazna – za vladno “ulico” se bo še vedno napraskalo dovolj denarja. Ministrstvo za javno upravo je namreč 28. julija razpisalo nov razpis za nevladni sektor v višini 6,25 milijona evrov.
Na sestanku ministrstva za infrastrukturo s predstavniki Darsa, družbe SŽ-Infrastruktura, Družbe za razvoj infrastrukture DRI in direkcije za infrastrukturo (DRSI) so preučili možnosti za čimprejšnjo zagotovitev pomoči in vzpostavitev prevoznosti infrastrukturnih objektov na območjih, ki jih je prizadela katastrofalna povodenj. Dogovorili so se, da se prioritete na področju državne infrastrukture z največjo naravno nesrečo v Sloveniji doslej bistveno spreminjajo. Prva prioriteta je prevoznost do vseh krajev v Sloveniji.
Zaradi tega bodo ustavili vse nenujne investicije, da bo gradbena operativa na voljo za sanacijo škode. DRSI, Dars in SŽ bodo v sedmih dneh pripravili seznam nenujnih investicij. Vsa gradbena mehanizacija ter vse razpoložljive gradbene in inženirske ekipe bodo usmerjene oz. prerazporejene na območja, ki jih je prizadela naravna nesreča. DRSI v prihodnjih 14 dneh ne bo podpisal nobene nove odločitve o izbiri izvajalca in nobene nove pogodbe, s katero bi prevzel nove obveznosti, so sklenili in enako priporočili Darsu in SŽ-ju.
Konec z nadgradnjo infrastrukture?
Kaj to pomeni? Da bodo slovenske železnice, ki jih ministrstvo kljub disfunkcionalnosti vztrajno ponuja kot alternativo osebnim vozilom, vsaj do konca mandata ostale trajno disfunkcionalne? Da se bo ustavila gradnja tretje razvojne osi? Da se bo ustavila gradnja nujno potrebnega tretjega pasu do Ljubljane? Da teh projektov ne bo, smo vedeli že prej. Vlada je zdaj dobila le priročni izgovor. A ta izgovor bi pil vodo le, če bi se poleg “nenujnih investicij” začasno ustavili vsi nenujni odhodki fiskusa.
Novih 6,25 milijona evrov za nevladne organizacije
A to se seveda ne bo zgodilo. Nevladne organizacije – eden izmed stebrov podpore levičarske vlade med mladimi – seveda ne bodo ostale brez zagotovljenega financiranja. Tik pred poplavami je Ministrstvo za javno upravo razpisalo “meglomešajoči” razpis z imenom “Javni razpis za sofinanciranje razvoja podpornega okolja za NVO 2023–2027”, kjer se (najbrž) vsem dobro znanim uličnim borcem trenutne vlade obeta 6.250.000,00 evrov novega denarja. S kakšnim razlogom?
(Foto: zajem zaslona/MJU)
Ministrstvo za javno upravo razlaga, da z javnim razpisom zasleduje sledeče cilje:
– vzpostavljena trajnejša partnerstva med NVO ter javnimi institucijami, gospodarstvom in mediji, z namenom reševanja prepoznanih potreb v družbi;
– prispevek NVO pri oblikovanju in izvajanju javnih politik;
– okrepljena prepoznavnost in kakovost regionalnih stičišč/mrež na njihovem področju delovanja,
kakovostno prostovoljstvo ter razvoj različnih oblik prostovoljstva na lokalni in nacionalni ravni.
Kaj lahko razberemo iz besedne solate? “Informiran” nevladni sektor je tisti, ki najbolje ve, kako optimirati “črpanje davkoplačevalskega denarja. “Vzpostavljanje trajnejšega partnerstva z javnimi institucijami” in “prispevek pri izvajanju javnih politik” pa je le javno priznanje tega, kar v Golobovi vladi vemo že od začetka: da se nevladne organizacije obnašajo kot vladne organizacije za posebne potrebe leve politike. Se pravi institucije, ki v veliko pogledih delujejo usklajeno z eno samo politično opcijo in z njo složno napadajo drugo politično opcijo.
Bo ministrstvo razveljavilo razpis?
Glede na to, da je bil razpis objavljen pred uničujočimi poplavami, lahko Ministrstvo za javno upravo še vedno razveljavi 6 milijonov težki javni razpis za NVO-je, v teh časih, ko očitno ni dovolj niti za kritje škode. Konec koncev bi se lahko tudi mreža CNVOS sama odzvala in se odpovedala razpisu oz. svojim članom svetovala, da se razpisa ne udeležijo. Tako bi lahko vlada in NVO-ji pokazali, da jim je resnično mar za okolje, v katerem živijo, in bodo aktivno poskrbeli za to, da bo v fiskusu ostalo čim več za preprečevanje poplav.
Nekdanji direktor CNVOS Goran Forbici in zdajšnji predsednik programskega sveta RTV Slovenija med protesti leta 2020. (Foto: STA)
Na Ministrstvo za javno upravo smo zato poslali naslednje vprašanje:
