Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)
Zaradi razkritja delovanja sodišč in sojenja v primeru Novič je nekdanji sodnik Zvjezdan Radonjić pristal v kazenskih postopkih, grozi mu celo prestajanje kazni na Dobu. Sam pravi, da ima podporo med ljudmi, a javnost o tem ni obveščena, medtem ko se večina ljudi noče javno izpostaviti in izraziti podpore, ker se bojijo za lastne položaje. “Ljudje pa praviloma ne želijo ogrožati lastnih položajev s kakšnim posebnim aktivizmom,” meni nekdanji sodnik Radonjić, ki opaža, da so ljudje s presežkom morale prisilno odstavljeni ali pa sami odidejo.
Nekdanji sodnik Zvjezdan Radonjić je dvignil veliko prahu z naštetjem imen in priimkov, ki so bili promovirani, da so se na tak ali drugačen način znašali nad njim. Slednji je ostal brez sodniške funkcije, ko je razgalil delovanje sodstva, medtem ko si želi več resnicoljubnosti, ki pa je tudi v medijih več ni. “Ti notranji mehanizmi, ki so v medijih, so vedno takšni, da je na vrhu neka želja po resnicoljubnosti /…/ če pa je na vrhu tisti, ki financira bodisi medije bodisi sodstvo in je nagnjen delovanju na samem robu zakona ali čez, potem več ni resnicoljubnost tista, ki vodi v oblikovanje kadrovske strukture. Potem so tukaj nekateri drugi mehanizmi, ki pripeljejo do negativnega kadriranja,” je pojasnil Radonjić.
Radonjić je zaradi želje po resnicoljubnosti pristal v nekaterih kazenskih postopkih, zaradi katerih lahko pristane tudi na Dobu, čeprav marsikdo niti ne ve, da se v tem primeru to dogaja. “Težko rečem, da se nič ne dogaja,” je pojasnil. Radonjić je znan po primeru Novič, ko je izrekel oprostilno sodbo, nakar se je začela gonja proti njemu, saj mu je bila odvzeta funkcija sodnika. V nadaljevanju se je kot odvetnik ponovno srečeval z različnimi problemi, nato se je odločil nadaljevati kot samostojni podjetnik. “Ti pritiski se nadaljujejo še danes, na celjskem sodišču in tožilstvu,” opaža Radonjić.
Radonjiću so podporo izrekli številni posamezniki in mu na ulici izrazili spoštovanje, in njim se toplo zahvaljuje. “Ljudje pa praviloma ne želijo ogrožati lastnih položajev s kakšnim posebnim aktivizmom, zdaj ko odhajam na Dob, pričakujem, da se bo tam zbralo od 200 do 300 ljudi in mi izrazilo podporo,” je dejal. Medtem pa v medijih ni bilo zaslediti podpore. V tem primeru Radonjiću ostaja podpora prek družabnih omrežij. Tudi politični komentator Peter Gregorčič je opozoril, da so družbena omrežja postala podpora ljudem, pri čemer mediji postajajo nekoliko živčni, ker izgubljajo svoj monopol.
Najboljši kadri so zapustili sodniško ali tožilsko mesto
Kot opaža Radonjić, je v zadnjih 20 letih ogromno sodnikov in državnih tožilcev, tudi izmed boljših, zapustilo te vrste. Med imeni je mogoče zaslediti Andreja Barago, Boštjana Penka, Marka Puša in Zdenka Cujnika. “Vsi ljudje, ki izkazujejo neke presežke morale, se enostavno ali prisilno odstavijo ali pa sami odidejo,” je pojasnil. Meni, da je odšel najkakovostnejši kader, tam pa ostaja le tisto, kar je moralno oporečno.
Predsednik ljubljanskega sodišča Marjan Pogačnik je po Radonjićevih besedah v sodstvu storil mnoge grozote, a točno ve, da se mu ne more nič zgoditi. “In ga to še bolj utrjuje, tako kot njegove kolege, v prepričanju, da mora še bolj urno početi to, kar je počel,” je pojasnil. Radonjić je bilo v največji meri diskreditiran s strani časopisa Dnevnik. “Vprašanje je, zakaj jim nisem bil interesanten pred primerom Novič. Takrat sem bil že 22 let sodnik, pa nikoli niso opazili, da sem čudaški, ekscentričen, nagnjen k neresnosti. Kako sem kar naenkrat star 56 let in postal takšen?” je dodal.
Policija in tožilstvo niso verjeli, da bi lahko Novič umoril Jamnika
Ko se je v zadevi Novič pričelo razkrivati ozadje na kemijskem inštitutu, mu je postalo jasno, da so to kapitalsko vezane strukture. “In da oni morajo nekaj narediti, da me diskreditirajo in s tem onemogočijo razkritje ozadja,” je še povedal. Radonjič vztraja pri svoji sodbi in je trdno prepričan, da Novič ni mogel prikolesariti do umorjenega Jamnika po dežju. “Celo tožilstvo in policija nista v to verjeli.”
Radonjić pravi, da v sebi nima optimizma, da bi se javnost nekoč ozavestila. “Ozavestila se je že, ampak enostavno so ljudje premalo nagnjeni k samoizpostavljanju in enostavno ne želijo reševati teh širših problemov,” je pojasnil. Meni, da se nered v javnosti ustvarja umetno, da bi se dominantne, “globokodržavne” strukture utrdile v določenem položaju, da bi lahko oskrbeli sami sebe. “Tukaj ne gre pričakovati neke dobrosrčnosti. Edino, kar Slovenijo lahko reši, je, da se resnica prečisti od znotraj, da se osvobodi notranjih zaviralnih mehanizmov,” je še poudaril ob sklepu.
