18.9 C
Ljubljana
nedelja, 14 aprila, 2024

Ali vlado lahko spodnese spor s sodniki in tožilci? Iz sodniških vrst se vrstijo zahteve tudi po odstopu premierja Goloba – bodo sodniki blokirali tudi volitve v evropski parlament?

Piše: Gašper Blažič

Včeraj so sodniki in tožilci za eno uro protestno prekinili delo, kar je sicer prvo opozorilo pred večjimi stavkovnimi aktivnostmi. Spomnimo: še pred kratkim so iz vlade prihajali signali, da bi lahko plače v pravosodju povišali kar za tisoč evrov bruto. Vprašanje pa je, kje bo vlada denar za to sploh dobila. Je morda tudi zato Slovenija v samem začetku leta 2024 najela za poldrugo milijardo evrov novega posojila?

Kakorkoli že, pravosodje je za sedanjo vladajočo koalicijo občutljiva točka, saj gre za nevoljeno vejo oblasti, ki jo želi koalicija reformirati še bolj v smeri samozadostnosti in pomanjkanja nadzora – namreč z ustavnimi spremembami. Te dni je namreč v javnost prišla odločba vrhovnega sodišča, ki ga vodi “revolveraš” Miodrag Đorđević, češ da varstvo zakonitosti v primeru sodbe glede Janševega tvita o Mojci Pašek Šetinc in Eugeniji Carl ni potrebna. Kar pomeni, da je sodba – če ne bo prišlo do razsojanja na ravni ustavnega sodišča – pravnomočna. Vendar se lahko zgodi, da bo zadeva na višjih inštancah padla.

Zahtevajo odstop premierja in ministrice

Toda na relaciji pravosodje vs. vlada se ta čas dogaja prava vroča drama. Glavni odbor Slovenskega sodniškega društva je v odzivu na neizpolnjene obljube vlade glede sodniških plač, pred kratkim sprejel več pomembnih sklepov. Vzrok za stopnjevanje protestnih aktivnosti je namreč odločba ustavnega sodišča, ki pa je vlada ni izpolnila. Sodniki bodo zato med 10. in 24. januarjem izvajali izreden protest ter med drugim zamrznili opravljanje procesnih dejanj, ki po zakonu niso nujna. To pomeni, da bo že tako slabo učinkovito sodstvo, kjer se sojenja v mnogih zadevah vlečejo preko vseh razumnih rokov, še povečalo svojo neučinkovitost. No, na drugi strani pa je vladna koalicija zelo optimistična, če misli, da bo z novim zakonom o medijih na hitro urejala cenzorske posege tudi s pomočjo – sodišč.

Toda sodniki gredo v svojih aktivnostih še dlje. Premierja Roberta Goloba in pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan so pozvali k odstopu zaradi neizpolnitve obljub o povišanju sodniških plač. Novoimenovani minister za javno upravo Franc Props pa rešitev vprašanja plač načrtuje do konca junija. Sodniškemu društvu pa se slednje zdi nesprejemljivo, saj grozijo, da ne bodo sodelovali pri evropskih volitvah 9. junija, kar bi lahko močno ogrozilo izvedbo teh volitev.

Poleg tega so sodniki sprejeli sklep, s katerim pozivajo vse sodnike, da zamrznejo svoje sodelovanje v različnih komisijah in organih, ustanovljenih s strani izvršilne veje oblasti, kar vključuje delovne skupine, izpitne komisije ter druge pomembne organe. Prav tako so razmislili o vložitvi kazenske ovadbe zoper nosilce izvršilne in zakonodajne veje oblasti. Sodni svet bodo pozvali, da na ustavno sodišče vloži zahtevo za določitev načina izvršitve ustavne odločbe glede sodniških plač, saj vlada ni izpolnila zahtev ustavnega sodišča, poroča Portal24.

Ob tem ni tako nepomembno, da sodniško društvo vodi iz zadeve Patria znana sodnica Vesna Bergant Rakočević, sicer tudi žena znanega televizijca Igorja E. Berganta. Spomnimo: Bergant Rakočevićeva je kot višja sodnica čestitala Barbari Klanjšek, ker je imela toliko poguma, da je leta 2013 na prvi stopnji obsodila prvaka SDS Janeza Janšo v zadevi Patria. To je storila celo preko članka v reviji Pravna praksa, kjer je podpornike Janeza Janše, ki so razglasitev sodbe z ogorčenjem in žalostjo pričakali pred sodiščem, primerjala s severnokorejskimi otroki, katerih obrazi so »spačeni v grimasi histeričnega joka ganjenosti« ob obisku njihovega voditelja Kim Džong Una. Zapisala je, da si ni mislila, da bo kdaj v živo priča histeričnemu joku ljudi prizadetih čustev do nekega politika. Svoji sodniški kolegici pa je namenila besede: »Barbara, iskrene čestitke za pogum.« S tem ji je čestitala, ker je bila pogumna in je Janšo kljub pritiskom obsodila, in tako izrazila podporo celotni sodniški garnituri, zbrani okoli tedanjega predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše, ki se je še kakšno leto dni nazaj otepal obtožb o neobstoječi diplomi iz prava.

Če bo treba, bodo onemogočili tudi evropske volitve

Kakorkoli že, Bergant Rakočević je tokrat izpostavila, da je edini rok, ki jih zavezuje, rok ustavnega sodišča in da ne bodo pristali na odlašanje do konca junija. Sporen datum, ki ga je vlada navedla za reševanje vprašanja plač, je predvsem zaradi bližajočih se evropskih volitev, ki so načrtovane za 9. junija, saj se volitev brez sodelovanja sodnikov ne da izpeljati. Ob tem se vrstijo tudi pozivi sodnikom, ki delujejo kot predsedniki okrajnih volilnih komisij in predsedniki volilnih enot, da podprejo njihov protest in se jim pridružijo v skupnem prizadevanju za izpolnitev njihovih zahtev.

Da je spor glede sodniških plač zelo resen in lahko ogrozi tudi koalicijo, pa dokazuje tudi sveže objavljeni odziv SD, torej stranke, ki ji pripada ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan. Kot pravijo, so presenečeni nad pozivom k odstopu. Češ, ministrica si je vse od odločbe Ustavnega sodišča v juniju 2023 prizadevala, da se neustavno stanje glede sodniških plač odpravi še pred iztekom roka, katerega je določilo Ustavno sodišče (3. 1. 2024). “Ministrstvo za pravosodje je od takrat pripravilo več rešitev, zadnja med njimi je interventni zakon, sprejem katerega bi premostil obdobje do uveljavitve plačne reforme v javnem sektorju. Ob tem velja poudariti, da ne gre za parcialno urejanje plač posamični skupini, temveč za spoštovanje pravne države in krepitev neodvisnosti sodstva kot temeljnega stebra pravne države,” so zapisali.

Vendar pozor – SD v odzivu omenja tudi velike razpoke v koaliciji, češ da je zaradi nezmožnosti konsenza znotraj koalicije za sprejem takega zakona ministrica Švarc Pipan večkrat javno opozorila na morebitne posledice, v kolikor odločba ustavnega sodišča ne bo izvršena. Zato je po prepričanju SD koalicija, katere del je, odgovorna za to, da čim prej poišče rešitev, in pričakuje tudi pogovor med koalicijskimi partnerji. “Hkrati poudarjamo našo zavezo, da ob krepitvi neodvisnosti sodstva krepimo tudi njegovo učinkovitost, odgovornost in transparentnost, ki so nujni za krepitev zaupanja ljudi v delovanje pravne države. Ministrstvo za pravosodje pod vodstvom ministrice Švarc Pipan je s tem ciljem že pripravilo več sistemskih sprememb, vključno s prenovo sodniške zakonodaje, ki stremi k vsem tem ciljem,” svoj odziv zaključuje SD.

Kaj bo storil Golob?

Sedaj se postavlja vprašanje, kaj bo storil premier Golob, ki ima veliko težavo, saj se njegovo ime čedalje bolj pojavlja v povezavi s koruptivnimi dejanji pri poslih z energetiko, na kar je opozoril Bojan Požar:

Golob se namreč morda zaveda, da bi v vsaki normalni državi že zdavnaj prišli ponj policisti in bi se znašel pred sodiščem, ne glede na siceršnje floskule, ki jih SD zapisuje o pravni državi in neodvisnosti sodstva. A to je pač Slovenija, kjer je že afera Baričevič pokazala, da očitno obstajata dve vzporedni pravni državi: ena za “naše”, druga za “nenaše”.

Vendar je situacija za Goloba lahko zelo neugodna, če bo v javnost prišlo še več umazanih podrobnosti o njegovi vpletenosti v skrito lastništvo podjetij, ki so pridno bogatela na račun davkoplačevalcev. In ker se organi pregona ne bodo zganili sami od sebe, je treba preprosto verjeti tistim, ki trdijo, da bo policija aretirala Goloba takrat, ko bosta to ukazala Milan Kučan in Zoran Janković – oba sta v preteklosti že (posredno) poskrbela za obsodbo Igorja Bavčarja in Boška Šrota, Janković pa je ta hip od vseh političnih funkcionarjev daleč najmočnejša in tudi najbolj zaščitena figura.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine